Branko Florjanič, predsednik Združenja prvoligašev

 

Tovrstni projekti so najtežji, najbolj nehvaležni. Toda s strokovnostjo in vztrajnostjo niso neuresničljivi. Osrednje vodilo Združenja prvoligašev 1. SNL je skrb za interes klubov in odziv kaže, da smo na pravi poti. Branko Florjanič s sodelavci nadaljuje s smernicami, ki peljejo proti boljšemu trženju lige, infrastrukturi in delu z mladimi. Letos je dobil potrjen še četrti predsedniški mandat, v daljšem pogovoru pa je prvi mož naše organizacije podrobno predstavil zdajšnje in prihodnje zamisli.

- Začnimo na začetku, pri ustanovitvi Združenja prvoligašev. Kako so nastale in bile uresničene te zamisli, kaj se je dogajalo na uvodnih »ločitvenih« pogovorih z Nogometno zvezo Slovenije?

»Ustanovitev Združenja 1. SNL je pomenila razumljiv odziv na stanje, kakršno je bilo v slovenskem nogometu po letu 1991. Klubi na vseh ravneh so bili velikokrat prepuščeni samim sebi, brez ustrezne podpore tako v Medobčinskih nogometnih zvezah kot tudi krovni nogometni organizaciji. Zato je kmalu prišlo do predloga, da ustanovimo svojo stanovsko organizacijo. Ves čas od njene ustanovitve do danes poudarjamo, da smo interesna organizacija klubov, ki tekmujejo v 1. SNL in temu primerno tudi delujemo. Resnici na ljubo je treba povedati, da smo takrat imeli malo informacij glede organiziranega dela lig v razvitem delu nogometne Evrope. Preprosto smo se odločili, da gremo po poti, ki smo si jo izbrali. Čas je pokazal, da smo imeli prav.«
 
- Kaj se je spremenilo od ustanovitve združenja do prevzema tekmovanja?

»Prvi koraki so vedno najtežji, je pa res, da ti vedno ostanejo v spominu. Seje Združenja 1. SNL so bile vselej v drugem mestu, seveda v tistih, kjer so bili slovenski prvoligaši. Julija 1995 smo podpisali štiriletno pogodbo z mednarodno marketinško organizacijo UFA glede TV-pravic. Mirno lahko rečemo, da je bil to eden izmed pomembnejših korakov za našo prihodnost, saj smo si zagotovili prva in niti ne tako zanemarljiva sredstva za naše nadaljnje delo, ki je postajalo vedno bolj organizirano in sistematično. Dokaz, da smo na pravi poti, je bil podpis pogodbe s podjetjem Si.Mobil kot generalnim pokroviteljem 1. SNL. Pokroviteljstvo se je z leti spremenilo v partnerstvo in je v obojestransko zadovoljstvo trajalo celih šest let. Spomladi leta 2000 smo se v Združenju 1. SNL odločili, da gremo po poti razvitejših nogometnih sredin s predlogom NZS za prevzem vodenja tekmovanja, kar se je januarja 2001 tudi formalno zgodilo.«

Kateri klubi so sodelovali pri uresničitvi projekta, kdo je bil med najbolj aktivnimi?
»Lahko rečem, da je bil to enoten projekt vseh takratnih prvoligašev. Če že moram katere izpostaviti, gre največja zasluga za uresničitev tega projekta predsednikom klubov iz Nove Gorice, Maribora, Celja in Murske Sobote.«

Kako primerjati organizacijo tekmovanja in predvsem klubov od prevzema tekmovanja do danes?
»Poglavitni cilj ob prevzemu vodenja tekmovanja je bil zagotoviti strokovne in neodvisne tekmovalne organe vodenja lige, saj je bil očitek nasprotnikov prevzema vodenja tekmovanja ravno v tem, da bo prišlo do trenj znotraj klubov. Čas je pokazal, da smo imeli pri izbiri srečno roko, saj do danes na tem področju nikoli ni prišlo do kakršnih koli konfliktov. Skratka, dokazali smo, da znamo skrbeti sami zase.«

Brez sponzorjev v športu ne gre izpeljati želenih načrtov. Je bilo v vašem primeru dovolj posluha pokroviteljev?
»To je nedvomno ena izmed nalog, ki smo ji v preteklosti posvetili veliko pozornost, še večjo pa ji moramo v prihodnosti. Tega se zavedamo, zato smo že lani na osnovi marketinške konference sprejeli konkreten program petletnih aktivnosti, ki so tudi številčno ovrednotene. Dvomilijonski trg je naša realnost, ki se mu ne moremo izogniti. S tem moramo živeti in znotraj tega si moramo v konkurenci preostalih športov izboriti svoj prostor. Leporečje in obljube so eno, dejansko sredstva iz naslova sponzoriranja, doniranja, če hočete tudi lobiranja, so pa drugo. In samo to šteje.«

Sestavni del so tudi mediji. Ste zadovoljni z njihovim odzivom in vlogo, ki jo namenjajo SNL?
»Zavedam se, da tako kot slovenski klubski nogomet potrebuje 'kilometrino', velja isto tudi za sedmo silo. Mediji so kritični verjetno tudi zato, ker si tako kot mi želijo čim boljši nogomet. To kritičnost razumem kot spodbudo za boljše delo, čeprav se sem ter tja najdejo tudi zelo pikri in cinični komentarji. Podobo slovenskega nogometa ustvarjamo vsi, neposredni akterji in mediji. Takšni kot smo, takšen imamo nogomet. Tudi če bi bil naš nogomet precej bolje razvit, odnos medijev verjetno ne bi bil zelo drugačen. Tudi v Nemčiji ali Angliji so mediji zelo kritični, pa so precej pred nami.«

Med največje nosilce razvoja nedvomno sodi televizija. Splošna ocena je, da prisotnost slovenskega ligaškega nogometa na majhnih zaslonih ni ustrezna.
»Res je, zato že nekaj časa vlagamo velike napore, da tudi na tem področju naredimo hitrejše korake naprej. Menim, da smo sedaj končno prišli do napredka, saj smo s Televizijo Slovenija podpisali pogodbo, ki bo v sezoni 2008/2009 tekme državnega prvenstva prenašala v največjem obsegu doslej in večinoma v elitnem večernem terminu, ob sobotah. V pogovorih smo tudi z obema športnima televizijama pri nas, ki sta pokazali interes za prenose naših tekem. Upam, da bomo že spomladi uspeli priti tudi do svoje oddaje na nacionalni televiziji.«

Kaj je zapisano v viziji prihodnosti Združenja prvoligašev? Katere so tiste zadeve, ki jih bo treba v prihodnje izboljšati?
»Ena izmed glavnih nalog je izvajanje projekta strategije trženja lige kot blagovne znamke v najširšem pomenu besede. Na področju infrastrukture smo si zadali za cilj, da čez štiri leta ni prvoligaškega kluba brez razsvetljave. Sodelovati želimo tudi pri ustvarjanju pogojev za boljše delo z mladimi nogometaši, kjer imamo na ravni NZS dobro zastavljen program, ki pa ga bo treba tudi udejanjiti. Upam, da bomo tudi na tem področju z NZS uspešno sodelovali, tako kot smo v zadnjem obdobju že na mnogih področjih.«
 

Redno ste v stikih s tujimi nogometnimi funkcionarji, izmenjava izkušenj je zagotovo dobrodošla. Kako urejajo ligaške zadeve v najmočnejših evropskih državah iz kroga »top 5«?
»Ko smo bili pred dvema letoma sprejeti v Združenje evropskih lig EPFL, nas je bilo 17, na letni skupščini letos julija v Varšavi pa že 27. Zanimivo je, da je načelo delovanja enako kot pri nas, torej eno združenje, en glas. Združenja iz kroga 'top 5' pa so dejanski nosilec razvoja in strokovne pomoči ostalim ligam. Pri nas je bilo po nepotrebnem toliko prahu denimo okoli socialnega dialoga, celo grožnja s stavko, dejansko pa smo na ravni Evrope šele 1. julija podpisali dogovor o socialnem dialogu v profesionalnem nogometu.«

Sprejem v Združenje evropskih lig pomeni nov mejnik. Ali lahko pojasnite, o čem teče beseda na tovrstnih skupnih sejah, razpravah in forumih?
»EPFL je samo nadgradnja procesa organiziranja lig v razviti nogometni Evropi in potrditev pravilne odločitve v preteklosti tudi v Sloveniji. Dialog je vzpostavljen tudi s Fifo in Uefo, saj so odprta vprašanja klubskega nogometa zadeva tudi omenjenih krovnih organizacij. V zadnjem letu smo med drugimi obravnavali teme, kot so problem vzgoje in prehitrega prehoda mladih nogometašev v druge sredine (predlog Fife 6 + 5), nasilje v nogometu, pasti oziroma nevarnosti vpliva športnih stav za nogomet, ali prihodnji tekmovalni sistem na ravni Uefe, če omenim samo nekatere.«