Igralke ŽNK Maribora po prvem delu prvenstva v SŽNL zasedajo tretje mesto. Z dosežkom so v klubu zadovoljni, to nam potrdi 46-letni trener Marinko Šarkezi, ki se je po zavidljivi igralski karieri zapisal trenerstvu, že peto leto deluje v mariborskem prvoligašu.

Kako bi ocenili prvi del sezone?
„Glede na to, da smo pred začetkom sezone kar precej kadrovali, v ekipo smo dobili nadarjene mlade igralke in izkušene nogometašice, smo dobro reagirali. Lahko rečem, da je za nami odličen prvi del. Morda bi lahko osvojili še kako točko več, a kljub temu: prvi del je bil dober.“

Precej ste se okrepili.
„Predvsem smo iskali okrepitev na položaju vratarke, saj smo imeli tu največ težav. Vedeli pa smo, da imamo zelo kvalitetno kadetsko ekipo, in da ta dekleta počasi trkajo na vrata članske ekipe. To se je zgodilo, odprlo se nam je, predvsem pa sta se dobro povezali izkušenost in mladost.“

Zato je ponavadi potreben čas, vam je uspelo hitro.
„Že v naši biti je, da ne delimo igralk na stare in mlade. Predvsem si želimo, da starejše pomagajo mlajšim, da hitreje dozorijo in potem tudi prevzamejo njihove breme. V ekipi resnično vlada dobro vzdušje. Saj znamo tudi povzdigniti glas, si povedati svoje, a delujemo kot homogena ekipa. Tudi tu so razlogi, da smo bili jeseni tako uspešni.“

Kako ste ste lotevali tekmic?
„Ker imamo resnično kvalitetno ekipo, smo lahko igrali z različnimi sistemi proti različnim ekipam. Tiste, ki so v našem kakovostnem rangu ali slabše, smo se jih lotevali z bolj napadalnim nogometom. Proti boljšim od nas smo odigrali bolj zaprto. V tem primeru smo zaprli predvsem sredino terena in dostope do našega gola. Bolj ali manj nam je to uspevalo cel prvi del sezone.“

Bi ob tem izpostavili nekaj ključnih imen v ekipi?
„Imeli smo smolo, ker se je Anisa Rola hitro poškodovala. Je pa bila zagotovo tista, ki ponavadi potegne cel naš voz za sabo. Tu bi izpostavil Sašo Peruš Bibo, ki je sicer manj igrala, a je bila njena prisotnost v garderobi zelo pomembna za nas. Živa Hanžič je motor ekipe, njeni igri daje ton in drži vse skupaj, da deluje, kot mora,“

Razvijate tudi mlade nogometašice. Temu pritičejo tudi nihanja.
„V članski vrsti imamo pet igralk, ki so rojene leta 2002. Poleg tega, da nosijo breme kadetske ekipe, jih uvajamo v članski nogomet. Tu ne gre brez nihanj, saj jim za določene situacije preprosto še manj kilometrine. A teh nihanj in odstopanj je z vsako odigrano tekmo manj, to veseli in hrabri.“

Kje je vaš domet? Leto 2019 čakate na 3. mestu.
„Ekipe, ki smo uvrščene od 2. do 5. mesta, smo zelo izenačene. Z nekaj sreče smo lahko celo drugi. Sprememb v zasedbi ne načrtujemo. Bomo pa skušali uvesti v sistem članske ekipše še nekaj mlajših igralk.“

Pomurke so razred zase za celotno ligo.
„Niso vajeni, da so toliko časa brez naslova državnih prvakinj. Zato so v svoje vrste pripeljali kvalitetne mlade igralke, ki so jih dodali na okostje ekipe, ki so jo že imeli. Vse skupaj so nadgradili. V tem hipu igrajo kvalitete nogomet, to smo tudi sami občutili. Čeprav smo jim solidno parirali. A na koncu so prišle do izraza njihove izkušnje, natreniranost in kvaliteta.“

Na mladih svet stoji.
„Zagotovo. Ni lepšega občutka in zadovoljstva, ko vidiš, da mlade igralke napredujejo in je za njimi zelo uspešen del sezone. To je dokaz, da smo nekaj naredili. Se pa ne mislimo s tem zadovoljiti.
Vse skupaj želimo dvigniti še nivo višje in se približati vrhu.“

Kaj vam po vašem mnenju še manjka, da bi bili še bolj konkurenčni?
„Predvsem imamo precej težav s poškodbami. Tako smo ostali brez Anise Role, branilke reprezentančnega kalibra. Precej „tanki“ smo v obrambi, tu bi zagotovo še potrebovali kakšno kvalitetno igralko. A s tem, kar imamo, delamo dalje.“

Kako boste izkoristili premor do spomladanskega dela prvenstva?
„Minuli petek smo imeli zaključek, sedaj so dekleta prosta, po 1.1. pa že začnejo delati po individualnih programih. Konec januarja začnemo s skupnimi treningi.“

Zdaj že peto delujete v ŽNK Maribor.
„Uživam v delu z dekleti. Napredujem kot trener, predvsem pa opažam razliko v delu s fanti in dekleti. Slednje se precej bolj dosledne, bolj zavzete in se zadeve bolj naučijo. V veliko veselje mi je, ker delujem v ŽNK Maribor, kjer skušam del svojega znanja prenesti na igralke. Želel bi si le, da bi imeli še nekaj več medijske pozornosti, da širša javnost spozna, da tudi dekleta igrajo dober in gledljiv nogomet. Ženski nogomet v Sloveniji dela velike korake naprej in napreduje. To se vidi v v sami kvaliteti lig, predvsem pa v reprezentančnih akcijah.“

Tekst: D.P.
Foto: ŽNK Telemach GMT Beltinci/B.R.