Obrambni reprezentant, sicer pa član Luke Koper je v letošnji prvoligaški sezoni zaigral na 17 tekmah in na nogometnih zelenicah zbral 1207 igralnih minut. V 19. krogu 1. SNL si je priboril mesto v prvi enajsterici. V prvi ekipi je začel kar na 12 srečanjih. Kljub svoji mladosti, šteje namreč šele 20 pomladi, velja za nepogrešljiv člen Obalnega moštva, ki se bo konec meseca pomerilo za naslov pokalnega prvaka. Zadnja ovira do želenega cilja je ljubljanski Interblock.
Vzdušje v Mariboru je bilo fenomenalno. Njihovi navijači so zares odlični. Tu res velja, da je navijač 12. igralec. Res je, da tokrat ne igramo proti domačinom, vendar mislim, da bo vzdušje enako peklensko.
Končni rezultat včasih pokaže, da sam Ljudski vrt ni ključnega pomena pri zmagi ali porazu, vendar je zagotovo težje igrati proti moštvu, ki ima za sabo toliko navijačev, tolikšno podporo, kot jo uživa Maribor. Zaradi te pozitivne energije so nogometaši še toliko bolj motivirani. Meni osebno je vseeno kje igram, katera je tista zelenica. Kar šteje je zmaga.
Tekma bo boj za vse ali nič. Imamo samo eno priložnost, ki jo bo potrebno izkoristiti. Ker igramo na nevtralnem terenu, posebnih prednosti ni. Mogoče bo malenkost lažje našemu nasprotniku, ki je v polfinalu že igral na Ljudskem vrtu.
Vidimo da Interblock po zmagi nad Mariborom igra nekoliko slabše. Ima vzpone in padce. To je tisto, kar moramo izkoristiti. Potrudili se bomo po svojih najboljših močeh. Upam in želim si, da bo to dovolj.
Prvič sem dobil priložnost v drugem polčasu tekme s Celjem. Pred tem sem igral v kadetski ekipi v Piranu, kot mladinec pa prestopil v Koper, kjer sem se že drugo leto priključil članom in tako dobil priložnost v 1. SNL.
Nogomet mi je bil od nekdaj všeč. Velikokrat sem bil na stadionu in opazoval igro, nato pa sem se odločil in se na zelenicah preizkusim tudi sam.
Všeč mi je. FC Koper je dobro izhodišče za mlade. Tu dobivamo dovolj priložnosti, trdo treniramo in se razvijamo. Je idealen klub za začetek kariere. Ni čutiti tolikšnega pritiska, da se napredovati, dokazovati in s tem ob zaupanju trenerja dobiti tudi minutažo, z njo pa si nabiram izkušnje s katerimi postajam boljši.
Nimam kakšnega mentorja ali kogarkoli, od katerega bi se učil. Ko sem bil še mladinec mi je bilo v čast trenirati s člani. Takrat si čutil razliko. Vesel sem za priložnost, ki se mi je ponudila.
Rad bi bil bolj konstanten. Kot vsi mladi igralci, tudi moja forma precej niha. Izboljšati se želim na vseh področjih, tako tehnično kot tudi fizično. Ravno fizična šibkost je moja pomanjkljivost in to bi rad v sezoni ali dveh popravil.
Ne razmišljam še o tem. Najprej se bo potrebno dokazati v slovenskem prostoru. Seveda so želje in sanje, da bi kdaj zaigral tudi za kakšen evropski klub, vendar moraš biti na to psihično pripravljen. Vedeti moraš zakaj greš v tujino, kaj bi rad s tem dosegel. Tu ne gre samo za to, da greš v tujo državo, samo za to, da se lahko pohvališ, kje boš igral. Potrebno je delati. Tam se garanje šele začne.
Seveda je to posebna čast. Državni dres sem lahko oblekel na tekmi proti Madžarom. Všeč mi je bilo. Z ostalimi reprezentanti sem se dobro razumel, čutiti je bilo sproščenost. Lepo so me sprejeli. Ni bilo občutka, da name gledajo kot na nekega zelenca, ki se je pridružil najboljšim in to je pomembno.
Gre za specifičen občutek. To je eden od vrhuncev športnikove kariere. Seveda pa si moraš nastop za A reprezentanco v prvi vrsti zaslužiti. Tja ne prideš kar tako. Kar nekaj let moraš igrati na visokem nivoju, se dokazovati iz tekme v tekmo, da dobiš priložnost. Vsakemu nogometašu je želja, da bi nekoč zaigral med najboljšimi v državi.
Tekst: Andreja Potočnik
Foto: Vid Ponikvar
