Slovenija je po zaslugi Samirja Handanovića in Jana Oblaka pregovorno znana kot valilnica kakovostnih vratarjev. Po njunih stopinjah koraka mladi vratar Rudarja Tomaž Stopajnik, ki je kot osemnajstletnik debitiral tudi v članski konkurenci. Slovenjgradčan v zadnji izdaji Enajstmetrovke razkriva svojo zgodbo.

PREDSTAVITEV IZVAJALCA:

1. Nogometni začetki
   Koroška je Sloveniji dala že številne odlične nogometaše. Nejc Pečnik je bil eden od junakov slovenskega preboja na svetovno prvenstvo, v Južni Afriki pa sta pomembno vlogo odigrala tudi Marko Šuler in Robert Koren, ki je v Polokwaneju zadel za zgodovinsko zmago Slovenije na velikih tekmovanjih. Mlajše generacije dobro poznajo Romana Bezjaka in Jako Bijola, še precej daljši pa je seznam nogometašev, ki so Koroško uspešno predstavljali na zelenicah Prve lige Telekom Slovenije.
   
   Čeprav Koroška že nekaj let zaman čaka na svojega predstavnika v družbi najboljših slovenskih klubov, pa to ne pomeni, da tudi danes na prvoligaškem odru ne spremlja,o koroških nogometašev. Slovenjgradčan Tomaž Stopajnik je član Rudarja, ki se je v svoji zgodovini vedno močno zanašal tudi na pomoč Korošcev. Danes je mladi vratar ob Cenetu Kitku in Davidu Kašniku eden od trojice koroških knapov.
   
   Devetnajstletnik je svojo pot pričel v domačem mestu, v Slovenj Gradcu, kljub mladosti pa je sredino zamenjal že trikrat. Po prvih korakih na domači zelenici se je preselil v Dravograd, ki je z mladinskimi selekcijami v najvišjem razredu nogometa pogosto prva višja stopnica za koroške mladeniče. Sledilo je povabilo v štajersko prestolnico, danes pa je drugo sezono član Rudarja. "Nogometno pot sem pričel v domačem Slovenj Gradcu, kjer sem preživel prvih pet let. Sledila je selitev v Dravograd, po treh letih pa sem se kot član izhodne generacije selekcije U15 prejel vabilo iz Maribora. V Ljudskem vrtu sem branil tri leta, sedaj pa sem drugo leto v Velenju," se spominja Stopajnik, ki se je za nogomet navdušil po zaslugi prijateljev, že vse od svojih začetkov pa je vratar.
    
2. Razvoj
   Po temeljih, ki jih je zgradil v Slovenj Gradcu, se je na državnem nivoju prvič predstavil v dresu Dravograda. V sezoni 2013/14 je za selekcijo do 15 let odigral štiri tekme, za nameček pa je kot 12-letni fantič debitiral na tekmi s Korotanom, ki velja za osrednjega rivala Dravograda. Sezono kasneje je za dravograjsko selekcijo do 15 let zbral 15 nastopov, prvič pa je zaigral tudi za kadetsko ekipo, ki je tedaj nastopala v drugi ligi. Hitro so ga opazili v Mariboru, ki že nekaj let tesno sodeluje z Dravogradom, v Ljudskem vrtu pa je preživel tri leta.
   
   Čeprav je bil v sezoni 2015/16 še član ekipe do 15 let, je v sedmem krogu državnega prvenstva, ko je bil star vsega 14 let, debitiral tudi za mladinsko selekcijo vijoličastih. Mariborčani so bili v Novi Gorici z izidom 1:2 boljši od gostiteljev. Leto kasneje je pomagal tako kadetskemu kot mladinskemu moštvu, z obema pa se je veselil naslova državnih prvakov. Uspešno leto je zaokrožil z zmago na prestižnem mednarodnem turnirju Kvarnerska rivijera na Reki, kjer je bil izbran tudi za najboljšega vratarja turnirja.
   
   Poletje je prineslo novo zamenjavo sredine, postal je član Rudarja. Kot vratar mladinske ekipe je Velenjčanom pomagal do vrnitve v prvoligaško konkurenco, še v isti sezoni pa je pri 18 letih debitiral tudi na članskem nivoju. "Vsako obdobje kariere je bilo po svoje zelo lepo. V Mariboru sem nabral največ izkušenj, saj smo igrali veliko mednarodnih srečanj. Bil sem del ekipe, ki je igrala v UEFA Mladinski ligi prvakov, kot član Maribora sem se prebil tudi v reprezentanco. Vsako obdobje ima nekaj pozitivnih plati. Kot član Rudarja sem debitiral v Prvi ligi Telekom Slovenije, v Dravogradu sem močno napredoval, Slovenj Gradec pa bom vedno pomnil kot klub, kjer sem pričel svojo kariero," razmišlja mladenič.
   
   Ker je v mladinski karieri zamenjal štiri klube, je delal s številnimi trenerji, najmočnejši pečat nanj pa je pustil Milan Žurman. Mariborčan, ki je kot trener dolga leta deloval v avstrijskem Kapfenbergu, je v času aktivne kariere ravno tako branil barve Maribora in Rudarja. "Od vseh sem se naučil veliko, vsi so mi pomagali na moji poti. Izpostavil bi Milana Žurmana, ki me je pri Mariboru vodil praktično skozi vse tri sezone. Veliko sem se naučil tudi od trenerjev vratarjev. V Mariboru je z mano veliko delal Sebastijan Starovasnik, v Velenju pa sta me trenirala Drago Kondić in Milko Verboten, zdaj pa delam pod vodstvom Dejana Veršovnika," s ponosom razlaga Stopajnik.
    
3. Pozicija
   Kar nekaj uspešnih vratarjev je med vratnicama končalo po sili razmer, kasneje pa so v golu našli idealno mesto. Zgodba tokratnega sogovornika je drugačna. Gol ga je v svojo družbo privabil kot otroka, odkar pomni, je želel postati vratar. "S prijatelji smo velikokrat igrali nogomet in že tedaj sem bil vratar. Odkar pomnim, sem se rad metal za žogo, tako da se nisem nikoli preizkusil na drugem položaju. Sebe sem vedno videl kot vratarja, saj mi je bila ta pozicija všeč. Bil sem tudi najvišji med vrstniki, zato sem bil kot ustvarjen za v gol," danes pravi Korošec.
   
   Morda so ga za mesto čuvaja mreže navdušili tudi možje, ki jih je spremljal na malem ekranu. Kot otrok je z velikimi očmi gledal predvsem dolgoletnega vratarja madridskega Reala Ikerja Casillasa, tudi danes ima nekaj vzornikov: "Prvi vzornik je bil Iker Casillas, ki je bil tedaj eden najboljših vratarjev sveta. Trenutno se zgledujem predvsem po Manuel Neuer, Jan Oblak in Marc-Andre ter Stegen."
    
4. Karakteristike
   "Menim, da sem dober v igri z nogo, imam pa tudi dobre reflekse," o svojih najmočnejših lastnostih pravi Tomaž, ki pa se ob tem dobro zaveda, da ima kot najstnik še vedno precej možnosti za izboljšave. "Prostor za napredek imam še v vseh elementih igre. Če bi nekaj izpostavil, bi rekel, da se lahko izboljšam predvsem pri predložkih," je jasen vratar Rudarja, ki ob tem poudarja, da bo z zahtevnimi preizkušnjami pridobil tudi pomembne izkušnje.
    
5. Reprezentančni debi
   Za Slovenijo je prvič nastopil 2016, ko se je reprezentanca do 15 let merila s Slovaško. Tedaj že član Maribora je v Slovenski Bistrici odigral celotno srečanje in se s soigralci veselil minimalne zmage. Debi v dresu z državnim krogom je kronal z zaklenjenim golom, tekme pa se dobro spominja tudi štiri leta kasneje: "Spomnim se, da smo igrali v Slovenski Bistrici, nasproti pa je stala reprezentance Slovaške. Vem, da smo zmagali z 1:0."
    
6. Reprezentančna kariera
   Po debiju so tako klubsko kot reprezentančno kariero ovirale tudi poškodbe, zato je za nekaj časa izpadel iz reprezentančnih selekcij. Ima pa praktično v vsaki selekciji vsaj en nastop. Po debiju za reprezentaco do 15 let je še v istem letu zaigral za izbrano vrsto do 16 let, dve leti kasneje pa je nastopil za kadetsko reprezentanco. Nazadnje je lani poleti okusil še igranje za mladinsko izbrano vrsto. Avgusta je v Sežani zaigral proti Italiji, potem ko je v 73. minuti zamenjal Klemna Mihelaka, mesec kasneje pa je Sloveniji pomagal še do zmage nad Hrvaško.
   
   "Vmes sem bil poškodovan, zato sem za nekaj časa izpadel iz reprezentance, sicer pa sem bil poleg pri vseh selekcijah," pravi Stopajnik, ki je doslej za Slovenijo odigral pet tekem, kot pravi, pa je vselej nastopal s ponosom: "Igranje za Slovenijo mi pomeni zelo veliko, saj je to moja država in domovina. Vedno sem s ponosom nosil dres slovenske reprezentance."
   
   Se pa lahko Slovenjgradčan pohvali še z eno zanimivo izkušnjo. Lansko jesen je bil povabljen na vratarski kamp nemške nogometne zveze: "Že od rojstva imam poleg slovenskega tudi nemško državljanstvo. Jeseni sem pričel redno braniti v Prvi ligi Telekom Slovenije in kmalu zatem je prišlo tudi vabilo nemške zveze. Udeležil sem vratarskega kampa, na katerem se dokazujejo vratarji posamezne selekcije. Po posvetu z družino sem se odločil, da se udeležim tega kampa. Bilo je zelo zanimivo, nova bogata izkušnja, za nameček pa sem videl, kje sem z najboljšimi nemškimi vratarji moje starosti."
    
7. Največji uspeh v dosedanji karieri
   Devetnajstletnik se lahko kljub mladosti pohvali z razgibano kariero, najraje pa se spominja treh mejnikov. "V najlepšem spominu imam preboj v reprezentanco, debi v Prvi ligi Telekom Slovenije in nastopanje v UEFA Mladinski ligi prvakov," našteva obetavni vratar, ki se je v UEFA Mladinski ligi prvakov predstavil na tekmi zadnjega kroga. Mariborčani so se v Lendavi merili s špansko Sevillo, gostje pa so domov odnesli minimalno zmago.
   
   Sezona 2017/18 je bila za Stopajnika polna uspehov. Ob dvojni kroni in nastopu v UEFA Mladinski ligi prvakov je sezono sklenil s slavjem na že omenjenem turnirju Kvarnerska rivijera. Mariborčani so bili za nameček v finalu boljši od ljubljanske Olimpije, kot že zapisano, pa je bil Stopajnik izbran za najboljšega vratarja tekmovanja: "Turnir na Reki hranim v lepem spominu. Tik pred odhodom na turnir smo osvojili kadetsko in mladinsko državno prvenstvo, za nameček pa smo bili uspešni še na Kvarnerski rivijeri. Pika na i je bila nagrada za najboljšega vratarja turnirja."
   
   Dve leti pred tem se je s selekcijo Maribora do 15 let dokazal še na enem mednarodnem turnirju. Mlade vijolice so pod taktirko Milana Žurmana osvojile četrto mesto na evropski izdaji turnirja Nike Premier Cup: "Res je, z zmago v Sloveniji smo si priigrali nastop na evropskem turnirju, ki je potekal na Finskem. V konkurenci šestnajstih ekip smo dosegli odlično četrto mesto."
    
8. Tujina
   Priznava, da se želi nekoč prebiti tudi v tujino, a o tem poglavju še ne razmišlja. Najprej se želi dokazati na domačih igriščih. V slogu izkušenih nogometašev priznava, da gre pri odhodu v tujino za izredno pomemben korak, zato lahko napačna odločitev negativno vpliva na kariero: "Grem dan za dnevom, s treninga v trening in s tekme v tekmo. Če bo kdaj prišla kakšna ponudba za selitev v tujino, bom dobro premislil. Vemo, kako je s tujino, marsikdo se je odločil napačno, zato je potrebno biti pri tem preskoku izredno previden. Sam še ne gledam tako daleč v prihodnost."
    
9. PLTS
   V letošnji sezoni v Prvi ligi Telekom Slovenije nastopa nekaj obetavnih vratarjev. Kranjsko mrežo branita Luka Čadež in Jalen Arko, v golu Brava se dokazujeta Domen Gril in Igor Vekić, Sežanci so se predstavili z Arianom Renerjem, v Velenju pa je vidno vlogo dobil tudi Tomaž Stopajnik. Kot član vhodne mladinske generacije se je na prvoligaškem odru predstavil že v lanskoletni sezoni. Krstni nastop v Domžalah se ni razpletel po njegovih željah, saj je za njegovim hrbtom končalo kar šest žog.
   
   "Krstnega nastopa v Prvi ligi Telekom Slovenije se dobro spominjam, vendar vtisi niso najboljši. Prejel sem šest zadetkov, zato to ni bil debi, na katerega sem upal. Je pa bila to koristna lekcija za prihodnost," pravi Stopajnik, ki je do prekinitve letošnjega prvenstva odigral 18 prvoligaških tekem. Čeprav še čaka na prvo tekmo brez prejetega zadetka, se rad spomni poletnega dvoboja z Mariborom: "Morda najbolj ponosen sem na domačo tekmo z Mariborom, ko smo v drugem krogu letošnjega prvenstva remizirali z rezultatom 1:1."
   
   Ob tem poudarja, da ne obžaluje, da se je pred skoraj dvema letoma odločil za selitev v Šaleško dolino. V dresu Rudarja je namreč hitro dobil priložnost dokazovanja na članski ravni, velja pa opomniti, da gre še vedno za mladinca: "Za prestop v velenjski Rudar sem se odločil po tehtnem premisleku s starši. Čimprej sem se želel prebiti v člansko konkurenco. To je bilo v Mariboru težko uresničljivo, zato smo se skupaj odločili za selitev v Velenje in hitro zatem sem debitiral tudi v članskem moštvu Rudarja."
    
10. Sanje
    Čeprav priznava, da selitvi v tujino ne namenja veliko svojih misli, ne skriva želje, da bi se nekoč najraje preizkusil v eni od najmočnejših nogometnih držav. "Če bi lahko izbiral, bi najraje igral v Španiji, Nemčiji ali Angliji, že od nekdaj pa navijam za Manchester United. Tako bi bilo nekaj sanjskega, če bi vsaj eno tekmo odigral na Old Traffordu," si želi vratar, ki je razkril, da bi strel z bele točke najraje zaustavil Lionelu Messiju.
     
11. EURO U21 2021
    Je del generacije, v kateri na vratarskem položaju ne manjka ostre konkurence, zato se nikoli ni bilo lahko prebiti do reprezentančnega vabila. Nič drugače ne bo niti sedaj, ko bo prerasel mladinske selekcije. "Nisem še tako daleč, da bi lahko razmišljal že o reprezentanci do 21 let. Trenutno sem osredotočen na klub, najprej se moram izkazati v golu Rudarju. Če bom kdaj dobil priložnost tudi v mladi izbrani vrsti, pa jo bom zagotovo izkoristil in se udeležil reprezentančne akcije. Res pa je, da v moji generaciji vlada precejšnja konkurenca. Imamo veliko kakovostnih mladih vratarjev in vse zelo spoštujem," je jasen obetavni vratar.
    
    Z njim ali brez njega, Stopajnik je prepričan, da lahko četa selektorja Primoža Glihe na domačem turnirju tudi pozitivno preseneti: "Menim, da lahko naša reprezentanca na evropskem prvenstvu doseže veliko. Tudi moja generacija 2001 je že večkrat dokazala, da je Slovenija sposobna velikih dosežkov, zato menim, da lahko tudi mlada izbrana vrsta na tem prvenstvu poseže daleč."

STRELI:

1. Najboljši igralec, s katerim si doslej igral?
   Quincy Promes, ki je zdaj član Ajaxa, lani pa je igral še za moskovski Spartak, proti kateremu smo igrali pripravljalno srečanje.
    
2. Sanjska enajsterica PLTS?
   Matic Kotnik, Martin Milec, Marko Šuler, Elvedin Džinić, Mitja Viler, Rok Kronaveter, Tomislav Tomić, Damjan Trifković, Leon Črnčič, Marcos Tavares, Andraž Šporar.
    
3. Sanjska enajsterica slovenske reprezentance?
   Jan Oblak, Miško Brečko, Marko Šuler, Boštjan Cesar, Bojan Jokić, Nejc Pečnik, Robert Koren, Kevin Kampl, Rene Krhin, Josip Iličić, Milivoje Novaković.
    
4. Najljubša jed?
   Pica.
    
5. Najljubša knjiga?
   Alex Ferguson: Avtobiografija.
    
6. Najljubši film?
   Najraje pogledam serijo Peaky Blinders.
    
7. Najljubša pesem?
   Fort Minor - Remember the Name.
    
8. Najljubša destinacija?
   Maldivi.
    
9. Najljubša žival?
   Mačka.
    
10. Najljubša igra?
    FIFA.
     
11. Sanjski avto?
    BMW.

Tekst: PDO
Foto: m24.si