Sedemindvajsetletna Sara Mask iz Bilj pri Novi Gorici- po izobrazbi mag. inženir arhitekture-  deluje ob vzdolžni črti na tekmovanjih pod okriljem NZS, kjer opravlja delo pomočnice na tekmah 3. slovenske nogometne lige, Mladinske lige in ženske nogometne lige Triglav-Zdravje, z letošnjim letom pa je bila nominirana in minulo sredo tudi uvrščena na listo mednarodnih FIFA sodnikov za leto 2023. Tako bo opravljala delo pomočnice tudi na mednarodnem nivoju, in sicer na raznih reprezentančnih in klubskih tekmovanjih pod okriljem UEFA in FIFA

  1.  Sara, si prva severnoprimorska sodnica, ki se ji je uspelo prebiti na mednarodno listo. Kaj te je pravzaprav motiviralo, da se odločiš za opravljanje sodniške vloge?

Že v mladih letih sem v krogu družine začela spremljati nogometne tekme, predvsem večja mednarodna tekmovanja. Veliko krat so me tudi odpeljali na ogled domačih in gostujočih tekem lokalnega kluba. Tako sem se najprej spoznala z nogometno igro z navijaškega pogleda. V najstniških letih sem izrazila tudi željo, da bi se sama začela ukvarjati z nogometom, vendar takrat trenutno ni bilo nobenega ženskega kluba, kjer bi lahko začela s trening. Kljub temu moja želja po aktivnem udejstvovanju na nogometnem igrišču ni zamrla. Po premisleku sem prišla do ideje, da bi se preizkusila kot nogometna sodnica. Osnovna pravila sem zaradi spremljanja tekem že poznala, poleg tega pa bi s tem nekaj naredila tudi za svojo fizično pripravo. Skratka vse to skupaj in veliko vztrajnosti me je pripeljalo do tu kjer sem danes. (smeh...)

  2.  Kako zahtevno je usklajevanje časa in priprave na sojenje z drugimi obveznostmi?

Občasno je kar precejšen izziv uskladiti čas namenjen pripravi na sojenje in drugim obveznosti. Zato se je včasih potrebno tudi marsičemu odreči.

  3.  Lani septembra si se kot del tričlanske ženske sodniške ekipe s Tjašo Misja iz Gornje Radgone in Mediho Durić iz Raven na Koroškem udeležila 50. konsolidacijskega seminarja CORE (Centre of refereeing excellence). Ali ti je usposabljanje v Švici koristilo pri odpravljanju pomanjkljivosti in kako je izgledala tvoja izkušnja v tujini?

Tako je! Lani septembra sem dobila neizmerno poučno priložnost, da se kot del slovenske ekipe udeležim CORE seminarja v Nyonu, Švica. Menim, da sem pod vodstvom mednarodno usposobljenih mentoric veliko napredovala. Podale so nam veliko uporabnih nasvetov, skupaj smo analizirale tudi posnetke naših tekem in tako sem lahko na lastne oči videla, kje je še prostor za napredek.

  4.  Kaj je najtežje pri opravljanju sodniškega dela?

Menim, da mi je kot predstavnici nežnejšega spola, najtežje vzpostaviti avtoriteto na igrišču in tako doseči spoštovanje ter zaupanje igralk/igralcev v moje odločitve.

  5.  Kateri je bil dosedanji tvoj najtežji trenutek v karieri?

Do sedaj sem imela v svoji sodniški karieri dva težja trenutka. Prvi se je zgodil že tik na začetku, ko sem imela za seboj samo par odsojenih tekem najnižjega nivoja. Doletela me je poškodba hrbtenice, kateri je sledila operacija hernije diska. Vse skupaj me je za dobro leto dni oddaljilo od nogometnih igrišč. Tako sem po vrnitvi začela vse na novo, od začetka. Drugi težji trenutek pa je predstavljala pavza zaradi epidemije korona virusa. V tistem času je bilo težko trenirati  in zaradi odsotnosti tekem mi je začel upadati tudi motiv. Klub temu pa sem v obeh primerih zbrala zmerno mero vztrajnosti in motivacije, ter nadaljevala. Očitno se je obrestovalo. (smeh...)

  6.  Katera tekma v tvoji karieri je bila do sedaj najbolj zahtevna za sojenje in zakaj?

Ob tem vprašanju se ne bi znala odločiti. Vsaka tekma je po svoje specifična. Kar se tiče odgovornosti, so bile seveda najzahtevnejše tekme, ki štejejo za napredovanje v mednarodnih klubskih tekmovanjih (kvalifikacijski turnir za ligo prvakinj) ali pa tekme, ki direktno določajo zmagovalca nekega tekmovanja (finale pokalnega tekmovanja, derbiji,…). Kar se pa tiče same fizične priprave, pa so po mojem najzahtevnejše tekme 1. mladinske in kadetske lige. Kot pomočniki smo aktivni na obeh tekmah, ki si sledita ena za drugo. Poleg tega pa so to že tekme na visokem nivoju, z veliko hitrega teka in šprintov. Prav zato pa mi je še posebno v  veselje sodit takšne tekme, saj mi predstavljajo dodaten izziv.

  7.  Kako na tebe kot sodnico gledajo moški?

Normalo! (smeh...) Sama nisem še imela slabih izkušenj. Res je, da je ženskam na začetku nekoliko težje pridobiti njihovo spoštovanje in zaupanje. A ko igralci spoznajo, da poznaš pravila nogometne igre, da svoje naloge opravljaš pravilno ter dosledno in da jim poleg tega lahko pariraš tudi v fizičnih sposobnosti, potem pridobiš tudi njihovo spoštovanje.

  8.  Kakšne so razlike v sojenju tekem Mladinske lige, 1. slovenske ženske lige in tekem 3. slovenske nogometne lige?

Največja razlika je prav v načinu igre, saj se ženski nogomet precej razlikuje od moškega. Dogajajo se drugačne situacije in prekrški, ki jih na moških tekmah redko srečamo. Prav to pa ima po eni strani svoj čar. Kar se tiče primerjave 1. mladinske lige s 3. člansko ligo, je za prvo značilno veliko več čiste igre, želje po odigravanju akcij ter doseganju zadetkov. Za drugo pa so že bolj značilna ostrejša igra z več prekrški.

  9.  Je uvrstitev na mednarodno listo krona tvoje dosedanje kariere in kakšne cilje imaš v prihodnje?

Seveda. Uvrstitev na mednarodno listo zame predstavlja nagrado za dosedanji trud in uspešno delo na nogometnih igriščih. Hkrati pa mi predstavlja tudi veliko odgovornost ter izziv na nadaljnji sodniški poti. V prihodnosti bi se želela udeležiti kakšnega večjega mednarodnega tekmovanja v tujini, v Sloveniji pa mi je cilj se prebiti še na višje rangirani tekmovanji, najprej 2. SNL, zatem pa še 1. SNL.

  10. Kaj lahko mednarodne sodnice naredite za prepoznavnost slovenskega nogometa?

Menim, da kot mednarodne sodnice lahko prav s svojim zgledno dobrim delom na in ob igrišču naredimo največ za prepoznavnost slovenskega nogometa.

Tekst: NZS/ ŽD