V rubriki #spoznaj sodnico# smo se pogovarjali z novo mednarodno pomočnico sodnice, ki prihaja iz tretjega največjega mesta. Karin Florjančič iz DNSG Kranj se na FIFA listi nahaja od leta 2026, potem ko je svetovna nogometna zveza decembra potrdila njeno uvrstitev na mednarodno žensko listo pomočnic.

Triindvajsetletna specialistka delovanja ob vzdolžni črti iz Kokrice je sodniški izpit opravila spomladi 2018. Študentka Višje šole za informatiko je v 3. slovenski nogometni lig debitirala 13. aprila 2024 na dvoboju Izola- Vrhnika, na nivoju 2. SNL pa je prvič delovala ob vzdolžni črti 13. septembra 2025, ko sta se na stadionu Dobrava v Slovenskih Konjicah pomerila Dravinja in Beltinci.

Kakšen je tvoj idealen dan, ko nimaš ne službe ne tekme?

Idealen prost dan je zame preprost in uravnotežen – z nekaj gibanja, pa naj bo to sprehod v naravi ali fitnes, dobrim domačim obrokom, kakšnim krajšim izletom ter časom zase ali za družino in najbližje prijatelje.

Si bolj tip človeka, ki želi imeti vse pod kontrolo, ali se raje sproti prilagajaš?

Po naravi sem organizirana in rada imam stvari pod kontrolo, saj mi to daje občutek stabilnosti. Zivljenje, kot tudi sojenje pa me je naučilo, da vsega ni mogoče kontrolirati. Na igrišču se situacije spreminjajo iz sekunde v sekundo, zato sem se naučila prilagajati, zaupati sebi, svojim odločitvam in instinktu. Verjamem, da je ravnovesje med organiziranostjo in prilagodljivostjo tista zlata sredina, katere se drzim iz dneva v dan.

Kaj si po tekmi najraje privoščiš kot nagrado?

Največja nagrada po tekmi je občutek, da sem bila pravična, zbrana in pogumna v svojih odločitvah. Zelo rada pa si po tekmi skupaj s svojo sodniško ekipo privoščimo dobro hrano in sproščen čas, kjer lahko tekmo analiziramo, se nasmejimo in se povežemo. Ta ekipni duh mi pomeni ogromno, saj vem, da nisem sama in da smo vse izzive prestali skupaj.

Zakaj si se odločila za sojenje?

Sojenje me je pritegnilo, ker ni le šport, ampak tudi osebna preizkušnja. Uči te odgovornosti, odločnosti in psihične trdnosti. Vedela sem, da pot ne bo lahka, vendar me je ravno ta zahtevnost dodatno motivirala. Nogomet me spremlja že vse življenje – tudi sama sem ga trenirala in v njem odraščala. Pomembno vlogo pri tem je imel tudi moj stric Matjaž Florjančič, nekdanji profesionalni nogometaš, zaradi katerega sem bila že zelo zgodaj del nogometnega okolja. Sojenje mi je omogočilo, da ostanem del tega sveta na drugačen, a zame zelo izpolnjujoč način, kjer se lahko osebno razvijam in se učim stati za svojimi odločitvami tudi pod pritiskom.

Kaj je največja napačna predstava o sodnicah in sodnikih?

Pogosto ljudje mislijo, da smo “proti” eni ali drugi ekipi ali da nam je vseeno. Ampak ni cisto tako…sodniki si želimo vsako tekmo voditi pošteno, korektno in profesionalno. Odločitve sprejemamo v trenutku in brez počasnih posnetkov. Kar vidimo to dosodimo. Napake pa so del igre, si jih pa vsi želimo čim manj.

Kaj te bolj zmoti med tekmo: pritoževanje igralcev ali komentarji s klopi?

Bolj me zmotijo komentarji s klopi, saj pogosto ustvarjajo dodatno napetost in pritisk. Igralci so sredi igre in so čustveni, kar razumem. Klop pa ima več distance, zato tam pričakujem več samokontrole in spoštovanja.

Če bi lahko spremenila eno stvar v nogometu – kaj bi izbrala?

Izbrala bi kulturo komunikacije in spoštovanja. Nogomet je čustven šport, vendar to ne bi smel biti izgovor za nespoštovanje sodnikov. Verjamem, da bi več razumevanja, dialoga in medsebojnega spoštovanja izboljšalo izkušnjo za vse – igralce, sodnike in gledalce.

Imaš raje tekme, kjer se veliko dogaja, ali tiste bolj mirne?

Raje imam intenzivne tekme, kjer moram biti ves čas psihično in fizično prisotna. Sem adrenalinski tip človeka in prav takšne tekme me najbolj motivirajo – takrat imam še več fokusa in jasnosti v odločitvah. Posebej uživam na tekmah z velikim nabojem, kot so derbiji ali tekme, ki nekaj odločajo, kjer je močno navijaško vzdušje. Energija s tribun mi daje dodatno zbranost in hkrati predstavlja izziv, v katerem se najbolje pokaže zaupanje vase, v svoje znanje in izkušnje.

Katero pravilo je po tvojem mnenju največkrat narobe razumljeno?

Pravilo ofsajda – predvsem razlika med samo pozicijo in aktivnim sodelovanjem v igri. Velikokrat se reagira na položaj igralca, ne pa na njegovo dejansko vpletenost v akcijo.

Kje se vidiš čez nekaj let v sojenju – kaj je tvoja velika želja?

Čez nekaj let se vidim kot stalna sodnica na najvišjem domačem nivoju, v 1. SNL, ter redno prisotna na mednarodnih tekmovanjih in večjih turnirjih. Ker sem že na FIFA ravni, so moji cilji jasno usmerjeni navzgor – če se nečesa lotim, grem do konca in v sojenju me zanima le najvišji vrh. Moja največja osebna želja pa je soditi tekmo Lige prvakov, saj to zame predstavlja absolutni vrh sojenja in trenutek, ko bi lahko rekla, da sem svojo pot izpeljala do konca in uresničila svoj največji cilj.

Tekst: NZS/ ŽD