Štiriindvajsetletni Jernej Jozič iz Vrhnike je član Društva nogometnih sodnikov Ljubljana uvrščen v III. nivo talentov pri ZNSS, ki je izpit za državnega sodnika opravil v oktobru 2022. Diplomirani inženir kemijskega inženirstva se od 12. januarja nahaja v Skandinaviji, kjer v sklopu 2. letnika podiplomskega študija nadaljuje z izboraževanjem na Stockholms Universitet znotraj 6-mesečnega študija na Department of Materials and Environmental Chemistry v severnem predelu Stockholma.

Pred odhodom na polletno študijsko izmenjavo je sodniškemu oddelku izrazil svojo željo o sojenju v tujini, po kateri so pri ZNSS vzpostavili stik s Švedsko nogometno zvezo in se dogovoril za sodelovanje. Ob prihodu na Švedsko je dobil svojega mentorja, ki mu je dodelil tekme in ga seznanil s samim sistemom sojenja na Švedskem.

Na 9. dan aprila je Jernej Jozič v najmočnejši švedski ligi U17 Allsvenska U17 Norra arbitriral dvoboj IFK Stocksund - Skogås-Trångsunds FF, 22. aprila pa še člansko tekmo 5. divizije stockholmske nogometne zveze (Stockholms fotbollförbund Div 5 Södra) med ekipama Mälarhöjden-Hägersten FF - Aspuddens FF. V nadaljevanju bo predvidoma sodil še tri tekme, in sicer dve U19 državni nivo in eno člansko divizije 4 stockholmske nogometne zveze., sredi junija pa se naš sodnik vrača v Slovenijo.

Kako si se privadil na življenje v največji nordijski državi v severni Evropi in kako nate gledajo kot na sodnika iz Slovenije?

Živim v stockholmskem predelu Jakobsberg, ki je od centra mesta oddaljen 20 minut. Na Švedskem se že od samega začetka študijske izmenjave počutim zelo dobro. Na začetku sem imel nekaj težav predvsem s "kratkimi zimskimi dnevi" in pa z navajanjem na samo velikostjo mesta, ki je precej večje od Ljubljane. Sicer pa imam ves čas zapolnjen urnik, bodisi s študijskimi, bodisi z obštudijskimi dejavnostmi. Do sedaj imam kot "sodnik" samo pozitivne izkušnje, tako pomočniki s katerimi sodim, kot tudi igralci, so me lepo sprejeli. Tudi s sporazumevanjem nimam nikakršnih težav, saj velika večina ljudi govori tekoče angleško.

Kaj te je motiviralo, da si se odločil postati nogometni sodnik in morda veš koliko tekem si že odsodil?

Izpit za sodnika sem opravil marca 2016. S sojenjem sem se začel ukvarjati, ker sem želel tudi po končani »karieri« ostati v stiku z nogometom. Že približno 4 leta in pol sem opredeljen kot glavni sodnik, kar tudi želim ostati. Sicer pa se na igrišču vsako sezono počutim bolje, med sojenjem uživam in želim v sojenju tudi ostati in napredovati. V svoji sodniški karieri sem odsodil preko 300 tekem, od tega 52 članskih tekem in 7 na nivoju 1.slovenske kadetske lige.

Si tudi sam v preteklosti igral nogomet?

Nogomet sem igral približno 10 let. Začel sem na Vrhniki, kjer sem igral od leta 2008 do 2015. Januarja 2015 sem prestopil v NK Svoboda Ljubljana v želji po igranju na višjem nivoju. Nogomet sem aktivno igral do leta 2018. Zadnjo sezono sem kot mladinec igral člansko ligo, kjer sem dobil tudi določen občutek za sojenje na članskem nivoju.

Ali se sojenje mladinskih/članskih tekem na Švedskem razlikuje od tekmovanj v domovini?

Glede na malo število odsojenih tekem, na tem mestu težko podam konkreten odgovor. Morda sem na tekmah dobil občutek, da sam rezultat ne igra tako pomembne vloge kot v Sloveniji, predvsem sem to občutil na drugi-članski tekmi. Presenetila pa me je tudi tako imenovana možnost povratnih zamenjav, tako na najvišjem nivoju U17 kot tudi na nižjem članskem nivoju. Po mojem mnenju predvsem na članskem nivoju sistem s povratnimi zamenjavami deluje zelo dobro, saj omogoča, da se igralci večkrat menjajo in tako se "tempo" tekme enakomerno vzdržuje skozi celotnih 90 minut. 

Ali imaš poleg študija in sojenja čas tudi za raziskovanje in oglede turističnih znamenitosti?

Seveda, v zadnjih mesecih sem prepotoval kar velik del Skandinavije. Poleg obiska glavnih mest sosednjih držav (Oslo, Helsinki, København), sem obiskal tudi Göteborg in Malmö, v mesecu marcu pa sem za nekaj dni odpotoval tudi globoko v arktični krog na švedski predel Laponske. Žal pa ne bom imel časa za obisk baltskih držav.

Kakšna so dekleta na Švedskem v primerjavi z našimi dekleti?

Hmmm. V smislu karakterja velikih razlik s slovenskimi dekleti po mojem mnenju ni, kar pa se tiče zunanjosti pa lahko morda izpostavim, da so v povprečju precej višje od slovenskih deklet in da je delež svetlolask na Švedskem precej višji kot v Sloveniji.

Kako poteka življenje na Švedskem v primerjavi z vsakdanjikom v Sloveniji?

Generalno gledano se življenje na Švedskem ne razlikuje veliko od tistega v Sloveniji. Opazil sem, da so pozimi ljudje večinoma doma in se ne zadržujejo veliko zunaj, sedaj pa, ko so dnevi daljšajo in temperature višajo, ogromno časa preživijo zunaj na svežem zraku, se družijo in rekreirajo. Morda lahko omenim, da se v Stockholmu velika večina ljudi poslužuje javnega prevoza, ki je na zelo visokem nivoju in da avta praktično ne potrebuješ. Kot ena od velikih prednosti Švedske pa je po mojem mnenju družbena morala (upoštevanje pravil, zaupanje v sočloveka...), ki je na precej višjem nivoju kot v Sloveniji.

Tekst: NZS/ ŽD