Generacija 1998, ki je lani maja nastopila na evropskem kadetskem prvenstvu, je pred dnevi dosegla nov mednarodni uspeh. Izbrana vrsta do 18 let je v St. Petersburgu pod vodstvom selektorja Igorja Benedejčiča nadgradila uspeh lanske generacije, ki se je domov vrnila s tretjim mestom. Slovenci so s štirimi zmagami in remijem pokorili celotno konkurenco in po finalu dvignili pokal za zmago.

Mladi Slovenci so v skupinskem delu tekmovanja ugnali Bolgarijo in Azerbajdžan ter remizirali z Latvijo. V polfinalu so napolnili še finsko mrežo, v finalni tekmi pa so bili znova boljši od domače selekcije St. Petersburga. Odločilni zadetek za minimalno zmago z izidom 1:0 je že v prvem polčasu dosegel sedemnajstletni Rok Bužinel. Bric, up novogoriške nogometne šole, se je v petih tekmah turnirja ob asistenci podpisal pod štiri zadetke, a kot je v pogovoru poudaril tudi sam, nič od tega ne bi bilo možno brez pomoči soigralcev, ki so celoten turnir dihali kot eno.

Kakšni so vtisi po uspehu in osvojitvi turnirja?

Občutki so fenomenalni. Ob tej priložnosti bi se zahvalil ekipi, ki je celoten turnir delovala kot eno. Borili smo se eden za drugega. Vsakič, ko je nekdo izgubil žogo, je skušal drugi popraviti napako. Trudili smo se in zasluženo osvojili turnir.

Je zmaga še toliko slajša tudi zaradi dejstva, ker ste v finalu dosegli odločilni zadetek?

Zmaga je lepa v vsakem primeru. Morda je še lepše, ko dosežeš zadetek, ampak zmage bi bil vesel tudi, če ne bi zadel. Zadetek je dosegla ekipa. Zadetka ne bi bilo, če celotna ekipa ne bi garala. Vratar je zaustavil veliko strelov, obrambni igralci so prekinili veliko napadov, vezisti so prestregli in poslali veliko podaj in če ne bi delovali kot ekipo, zadetka ne bi bilo. V prvi vrsti sem ponosen zaradi zmage in ne zadetka. Zmagala je ekipa, sam se dobil priložnost in jo izkoristil, za kar pa je zaslužna tudi ekipa.

Finalno tekmo si je po oceni organizatorja ogledalo več kot pet tisoč gledalcev. Mladi fantje niste navajeni igrati pred tako številčno publiko, ste zaradi tega čutili kaj pritiska, morda treme, ali je bil to dodaten motiv?

Številno občinstvo je bilo zgolj dodaten motiv. Želeli smo si zmage, s katero bi utišali celotno tribuno, čeprav moram poudariti, da so bili navijači prijazni in korektni. Ob dobri potezi so z aplavzom nagradili tudi našo reprezentanco. Zavedali so se, da naših navijačev ni veliko, zato so bili korektni do obeh reprezentanc. So pa bili dodaten motiv pri tem, da selekcijo St. Petersburga premagamo na domačem igrišču in pred številnimi gledalci dvignemo pokal.

Ste eden izmed dvanajsterice nogometašev, ki je lani maja igrala tudi na EP. Ima po vašem osebnem mnenju večjo vrednost igranje na EP ali zmaga na turnirju Granatkin, na katerem je prav tako sodelovalo precej kakovostnih reprezentanc?

Vsaka tekma je pomembna in poglavje zase. Evropsko prvenstvo je tekmovanje, na katerem sodeluje najboljših šestnajst evropskih reprezentanc. Podobno kot sedaj v St. Petersburgu, smo v preteklosti osvojili turnir v Gradiški, kjer so ravno tako sodelovale države s celotnega sveta. Vseeno pa bi dal prednost evropskemu prvenstvu, saj gre za tradicionalni turnir, ki mu je namenjene več pozornosti kot pa neuradnim oziroma prijateljskim turnirjem.

Kaj so bili poleg uigranosti še močnejši aduti reprezentance?

Mislim, da smo najmočnejši kot kolektiv. Med reprezentančnimi akcijami se veliko družimo, dobimo pa se tudi izven reprezentance. Vsi se z veseljem vračamo v reprezentanco, posledično pa med tekmami vsak posameznik dela za vsakega. Vsak, ki dobi priložnost, skuša dati vse od sebe in ekipi pomagati do uspehov. Po mojem mnenju je prav ekipa ključ do uspehov, ki smo jih dosegli v zadnjih dveh letih.

Če smo ravno pri uigranosti. Je bila akcija za zadetek v mreži Latvije uigrana ali je šlo za trenutek navdiha? Se je tisti zadetek najbolj vtisnil v spomin?

Med prvo tekmo proti Bolgariji sem opazil, da imam v situaciji, ko se žoga nahaja na levi strani igrišča, na desni strani veliko prostora. Pred tekmo z Latvijo sem Svenu Kariču, s katerim se odlično razumem, dejal, naj skuša ob primerni situaciji podati dolgo diagonalno podajo. Tak trenutek je tudi prišel, s stranske črte sem utekel v osrčje igrišča in signaliziral Kariču, ki je poslal odlično podajo in z njegovo pomočjo sem žogo preusmeril v gol. Šlo je za uigrano in dogovorjeno akcijo. Moramo priznati, da so vsi štirje zadetki ostali v lepem spominu, vsi so nekaj posebnega, tisti v finalni tekmi pa še toliko bolj. Čeprav je res, da je bil tudi zadetek proti Latviji odločilen, saj morda v primeru poraza ne bi napredovali v polfinale. Še vedno pa na prvo ekipo postavljam ekipo, saj zadetkov brez soigralcev ne bi bilo.

Poleg vas je novogoriški klub predstavljal tudi Florijan Debenjak, sicer trener goriške mladinske selekcije. Je bilo zaradi dejstva, da vas odlično pozna, še lažje igrati?

V reprezentanci vselej igram tako kot sedaj, tokrat sem ponujeno priložnost popolnoma izkoristil. Igral sem zase in za ekipo, s tem pa smo prišli tudi do ciljev. Seveda je lepo ob sebi imeti trenerja, ki te dobro pozna že iz kluba in lahko tudi zaradi tega ponudi še napotek več.

V St. Petersburgu ste dosegli štiri zadetke, toliko kot jeseni v dresu Gorice. Ste zadovoljni z jesenskimi predstavami mladinske selekcije, ki bo v nadaljevanje sezone krenila z devetega mesta?

Priznati moram, da sem nezadovoljen. Morali bi biti boljši, vendar je uvrstitev tudi posledica majhnega števila igralcev. Tekme smo igrali s trinajstimi igralci, ob kartonih in poškodbah pa so nam morali pomagati tudi kadetski igralci. Ob tem pa je res, da smo kar nekajkrat izgubili z golom razlike ali z zadetkom v zadnjih minutah tekme. Prisotnih je bilo precej dejavnikov, manjkalo je tudi nekaj sreče, saj smo kar nekajkrat napadali skozi celotno tekmo, pa nismo uspeli zmagati. Ni nam šlo, med pripravami se bomo dobro pripravili na drugi del sezone, ko  se bomo skušali povzpeti po lestvici.

Na skupni lestvici Gorica zaseda položaj tik nad mesti, ki ne zagotavljajo neposrednega obstanka. Bo pomladanski cilj obstanek ali vas ambicije že v drugi polovici sezone silijo tudi višje po lestvici?

Kadetska ekipa je bila nekoliko slabša, ker je nekaj najmočnejših adutov pomagalo mladinskemu moštvu. Vseeno pa menim, da se glede obstanka ne rabimo bati. Imamo kakovostne igralce in lahko brez težav obstanemo med prvoligaši. V to verjamem, v drugem delu prvenstva se bomo za to tudi potrudili, za nameček pa se bomo med premorom verjetno okrepili še z nekaj igralci okoliških klubov in se dobro pripravili na nadaljevanje sezone.

Kakšne pa so ambicije Gorice kot mladinske šole? Navsezadnje so bili mladinci v preteklosti že štirikrat državni prvaki, nazadnje dvakrat zapored dobri dve leti nazaj.

Strinjam se, da je letošnja sezona slabša. Ampak tako se je zgodilo, še naprej moramo dobro trenirati in se truditi tudi v prihodnje, saj bo le-to prineslo boljše rezultate. Zgodi se, da je določena generacija slabša in številčno okrnjena. Morda pa manjka tudi kanček sreče. Verjamem, da bo zgodba pomladi povsem drugačna.

Novo vodstvo kluba se je pred meseci zavezalo, da bo priložnost ponudilo domačim fantom. Verjetno si kot Bric članskega debija želite prav v dresu Gorice?

Res je, seveda. Z načeli novega vodstva sem tudi sam zelo zadovoljen. Upam, da bom tudi sam dobil priložnost v članski ekipi, a se zavedam, da moram za to še trdo delati, saj bom le s tem pokazal, da si lahko izborim tudi mesto v članski ekipi.

In nato po sledeh nekdanjih goriških igralcev v tujino?

Če bo vse šlo po načrtih, upam, da ja. Zaenkrat pa je prvi cilj, da pomagam Gorici. V dresu Gorice želim osvajati uspešne rezultate in se s tem vtisniti v lep spomin.

Tekst: NZS
Foto: Granatkin, nd-gorica.com