Tekmovalna sezona 2013/14 v drugi slovenski nogometni ligi na prvi pogled ni prinesla posebnih novosti, saj je Dob z velikim naskokom osvojil naslov jesenskega prvaka. A bistvo je skrito v zlati sredini, kjer pet klubov ločijo pičle štiri točke. Novi poglavji bi lahko odprli še za spektakularen dvoboj za drugo mesto in manj atraktivno bitko za obstanek.

Roltek Dob je bil suveren praktično v celotnem jesenskem delu. Trinajst zmag na petnajstih prvenstvenih tekmah je nekoliko očrnil le nepričakovano visok poraz v Šenčurju, ki pa ni bistveno vplival na razmerja na prvenstveni lestvici. Kalcer Radomlje in Aluminij, ki bosta v pomlad krenila z 29. točkami, sta imela precej več nihanj. Radomljani so bili izjemno razpoloženi v prvem delu sezone, a v končnici jeseni nekoliko padli, obratno pa velja za Kidričane, ki so se začeli pobirati s prihodom Roberta Pevnika na mesto glavnega trenerja. Prava gneča je na sredini. Četrtouvrščeni Veržej ima namreč le štiri točke prednosti pred drugim novincem Ankaran-Hrvatinom. Lahko bi bilo celo še bolj dramatično, a bosta Šmartno in Krško prestavljen obračun odigrala spomladi. Šampion in Bela krajina sta prikovana na dno. Celjani so imeli ogromno težav v obrambi, saj so prejeli daleč največ zadetkov med vsemi, Črnomaljci pa so bili izjemno neučinkoviti, tako da pet danih zadetkov ni zadostovalo niti za eno prvenstveno zmago.

Šenčur doma, Radomlje v gosteh.

Zanimiv je tudi pogled na lestvico, kjer  je prikazana uspešnost posameznega kluba glede na lokacijo tekme. Tudi v tem pogledu je daleč najuspešnejši Dob, ki je zbral največ točk na domačem štadionu, kot tudi v gosteh. Podroben vpogled razkriva, da so v letošnji drugoligaški konkurenci vsaj tri izrazito domačinske ekipe. Šenčur je kar devetnajst od enaindvajsetih točk zbral pred domačimi gledalci, Krško je v vlogi gostiteljev zbralo skoraj 95% vseh letošnjih točk, Šampion pa je prav vseh osem točk vpisal na Areni Petrol. Boljši gostujoči izkupiček od domačega imata le moštvi Radomelj in Bele krajine, a le za prvenstveno točko.

Večina zadetkov v končnicah tekem.

V jesenskem delu sezone je padlo natanko 246 zadetkov, več kot 25% le-teh pa so nogometaši dosegli v zadnji šestini tekem. Od 75-90. minute obračunov sta bila še posebej uspešna vodilna, kar bi lahko pripisali tudi boljši fizični pripravljenosti oziroma višjemu nivoju koncentracije v ključnih trenutkih srečanja. Iz povprečja izstopa tudi uspešnost nogometašev Šenčurja v obdobju med 60. in 75. minuto, ko so najbolj produktivni med vsemi ter uspešnost Šampiona od 15.-30. minute, ko Celjani zabijejo natanko tretjino vseh klubskih zadetkov. Posebna zgodba je tudi Bela krajina, ki je pet jesenskih zadetkov porazdelila v izmenična obdobja produktivnosti in neučinkovitosti.

Izkušeni pri vrhu, malo tujcev.

Starostni pregled ekip ponuja jasno tezo, ki sporoča, da so bolj izkušene ekipe praviloma tudi bolj uspešne. Ekipi Roltek Doba in Aluminija, ki veljata za v povprečju starejši moštvi med drugoligaško konkurenco, sta pri vrhu, medtem ko najmanj izkušena kluba zasedata zadnji dve mesti na prvenstveni lestvici. Oba novinca sta izjemi, ki potrjujeta pravilo. Mlada zasedba Farmtech Veržeja zaseda presenetljivo visoko četrto mesto, v povprečju najstarejše moštvo Ankaran Hrvatinov pa najdemo na osmi poziciji. Oba ekstrema sta se zgodila v drugem krogu sezone. Trener Veržeja Zlatko Gabor je proti Šmartnemu poslal na igrišče enajsterico nogometašev, ki je v povprečju štela le devetnajst let in in 164 dni, kar je najmlajša enajsterica v celotni sezoni. Vlado Badžim pa se je proti Šenčurju zanašal na izkušnje, saj je povprečen član začetne enajsterice Ankaran Hrvatinov štel kar sedemindvajset let in osemindevetdeset dni.

Drugoligaško konkurenco večinoma tvorijo mladi slovenski nogometaši, vseeno pa je moč najti tudi nekaj tujcev. Slednjih še zdaleč ni toliko, kot bi marsikdo pričakoval, posebej pa se občuti močan upad predstavnikov južne Evrope. Po drugi strani pa se nekoliko presenetljivo veča delež »eksotičnih« držav, kamor uvrščamo Gambijo, Kamerun, pa tudi Japonsko.

Mladi najbolj učinkoviti.

Na vrhu lestvice strelcev najdemo izjemno mlade nogometaše, ki se bliskovito uveljavljajo. Lovro Bizjak in Marko Nunić, ki vodita z enajstimi zadetki, štejeta zgolj dvajset let, tretjeuvrščeni Žiga Škoflek pa je še leto dni mlajši. Med falango mladih nogometašev se je na četrto mesto zavihtel izkušeni Slaviša Dvorančič, ki bo januarja prihodnje leto dopolnil 35 let. Podroben vpogled v zadetke najboljših strelcev razkriva zanimivo ugotovitev. Bizjak je namreč več kot 72% vseh letošnjih zadetkov zabil na tujih prizoriščih, Nunić pa je bil uspešnejši na domačem štadionu, kjer je dosegel več kot 90% vseh jesenskih zadetkov.Podobno velja tudi za Dvorančiča, medtem ko med izrazito gostujočimi strelci najdemo še Marka Zalaznika.

Vodilna na lestvici strelcev sta imela v jesenskem delu zelo podobno minutažo, tako da se tudi njuno povprečje doseženega zadetka na število minut ne bistveno razlikuje. V tem pogledu je daleč najuspešnejši Luka Vrhunc, ki je v majhni igralni minutaži zmogel kar sedem golov. Napadalec Radomelj je najboljši tudi v kategoriji t.i. »jokerjev«, saj je kar štiri gole zabil v obdobju 97. minut, ko je v igro vstopil s klopi za rezervne nogometaše. Največ časa za dosego zadetka med najboljšo deseterico strelcev v poprečju porabi Klemen Kunstelj, ki pa ne sodi med klasične napadalce.

Tekst: MKo
Foto: Ekipa