Dvoboj Slovenije in Gruzije bo šele drugi nastop domače izbrane vrste v Kopru. Prvič je tam nastopila leta 2001 ob premoru med kvalifikacijami za SP 2002 in kar z 0:2 klonila proti Urugvaju. Je že res, da je na krstnem nastopu na Bonifiki zmago prepustila gostom, a tokrat se 15. reprezentanca sveta ne bo pustila tako zlahka premagati. Nenazadnje, tudi Gruzija je nasprotnik drugačnih kvalitet, kot je bil takrat Urugvaj.
Takratno prijateljsko tekmo na enem od osmih dosedanjih prizorišč, kjer je nastopila domača izbrana vrsta, so pred 4000 slovenskimi navijači prepričljivo dobili gostje. Zadnji februarski dan je Slovaška sodniška trojica pokazala šest rumenih kartonov, od tega so porumeneli Šiljak, ki ga je ob polčasu zamenjal še vedno aktivni Cimerotič, Vugdalič in Pavlin. Domači strateg Srečko Katanec je poleg te, opravil še dve menjavi – nobena ni prinesla rezultatske koristi.
Hladen in deževen večer je bil takrat pač pisan na kožo Urugvajcem, saj so si prvo priložnost priigrali že v sedmi minuti. Takratni čuvaj mreže Marko Simeunovič je bil na ofenzivo pripravljen in brez težav ubranil prvi strel gostov. Poizkušali so tudi Slovenci. Navijače je na noge spravil Šiljakov poizkus, ki pa ni obrodil sadov.
Kljub pobudi na zelenici, pa so Slovenci v 20. minuti doživeli hladen tuš. Obramba je spregledala podajo Silve, osamljeni Oliveira pa je spretno izkoristil nepazljivost domače obrambe in Urugvajce popeljal v vodstvo. Najlepša priložnost Katančevih varovancev se je ponudila nekoliko kasneje ob izvajanju kota, Ačimovičev strel pa je Knavs z glavo podaljšal le do prečke.
Na srečo je glavni sodnik Stredak naslednji urugvajski zadetek zaradi prepovedanega položaja razveljavil, povsem regularen pa je bil tisti ob koncu tekme. Čeprav so bili gostitelji v terenski premoči, se je zatresla slovenska mreža. Tokrat je Zalayeta zadel spodnji kot Simeunovičevih vrat. Slovenci so se navijačem sicer skušali oddolžiti z zadetkom, a je odločilo premalo zbranosti (in prečka), za preobrat pa je zmanjkalo tudi časa.
»Tekma je bila na vrhunski ravni,« je bil takrat zadovoljen selektor Pua. »Dvoboj je bil zelo koristen za obe moštvi. Selektorja sta dobila vpogled v stanje in pripravljenost ekipe pred kvalifikacijami za SP.« Nasprotnika se je tisti večer pač držala sreča, saj je zadel iz redkih priigranih priložnosti, medtem, ko žoga s slovenskih nog ni in ni hotela doseči cilja. Manjkali so tudi izkušeni Galič, Karič, Milanič in Milinovič. Ob tem je Katanec poudaril problem tega, da igralci še niso v tekmovalnem pogonu. »Kljub porazu sem zadovoljen, glede na to, da se niti slovensko prvenstvo še ni začelo pa mislim, da imamo še precej rezerve.«
Nekako so vsi devet let nazaj poudarjali težak teren in vremensko neugoden večer, pa bo vsaj prvo tokrat bistveno boljše. Koprčani so že krstili Bonifiko, tako v prvenstvu, kot tudi v pokalu. Igrišče je vrhunsko, zato nevšečnosti ne bi smelo biti. Kar se pa vremenskih razmer tiče pa nanje tako ali tako ne gre vplivati.
Sicer takratni igri ne gre reči že ponarodelih »Kapo dol«, si pa 4010 tokratni navijačev obeta drugačen zaključek boja, pa čeprav prijateljske tekme nikoli ne minejo v tolikšnem tekmovalnem naboju, kot kvalifikacijske. Vendarle pa bo tokrat, tako kot nič kolikokrat poprej šlo za čast in za to, da domač teren ostaja neosvojljiv. Koren in druščina bo zagotovo branila vrata, že pregovorno odličen Handanovič pa tako ali tako v zadnjem času ne prejema veliko zadetkov. Rečemo lahko samo še – Srečno fantje!
Tekst: Andreja Potočnik
Foto: NZS/AS
