Vijoličasti so v slovenskem nogometnem prostoru svojevrstna blagovna znamka. Izkušnje z evropskih prizorišč so jih učile o tem, kako delovati v danem prostoru, dvoboji na zelenicah pa dodobra utrdili v najbolj razširjenem športu na svetu. Petkratni pokalni prvaki naskakujejo nov naslov.

Vijoličasti, ki v Ljudskem vrtu igrajo od leta 1920, so svoj nogometni klub dobili leto poprej, v podobi, kot smo ga vajeni danes, pa delujejo od 1960. leta naprej. Pod Šimuničevo taktirko je klub napredoval v 1. jugoslovansko ligo, v okviru slovenskega prostora pa je štajerski velikan končno zasijal. Osemkrat so nogometaši osvojili državno prvenstvo, trikrat končali kot podprvaki, petkrat osvojili pokalno tekmovanje in upravičili sloves najbolj nogometnega mesta v državi.

Ob številnih domačih lovorikah moštvo vse od osamosvojitve naprej nastopa v evropskih pokalih, katerih krona je uvrstitev v elitno Ligo prvakov v sezoni 1999/2000. Takrat je padel belgijski Genk, francoski Olympique Lyonnais in ukrajinski Dinamo iz Kijeva. Ob tem tekmovanju so Mariborčani nastopili tudi v pokalu pokalnih zmagovalcev, pokalu UEFA ter pokalu Intertoto. Najdlje so prišli prav v slednjem, ko so UEFA.

Med nogometaši, ki so zaznamovali štajersko prestolnico najdemo tudi aktualnega selektorja izbrane vrste, Matjaža Keka, ki je za vijoličaste zbral 276 nastopov in mu s tem pripada sedmo mesto na večni lestvici igralcev v vijoličasti opravi. Dres z oznako »En klub, ena čast« sta nosila tudi Nastja Čeh in Amir Karič, ne smemo pa pozabiti na ikono mariborskega nogometa – Zlatka Zahoviča in številnih drugih. Klub je tudi gonilo mladih, Rene Mihelič je kapetan reprezentance do 21 let, ob njem v izbrani vrsti nastopajo tudi Vito Plut, Armin Bačinovič in Aleš Majer.

V pokalnem tekmovanju so že slavili,  v minulih sezonah pa morali priznati premoč Celjanov, Koprčanov in Interblockovcem. Po izvajanju enajstmetrovk so dobili prvo izvedbo tega tekmovanja, dvakrat nesrečno izpadli v osmini finala, sicer pa redno osvajali mesta pri vrhu. Kar šest let je minilo od tega, ko so nazadnje pospravili pokalno lovoriko v svojo vitrino, zato upravičeno želijo prehodni pokal znova v svojih prostorih. Še uspešnejši so bili v prvenstvu, kjer zgolj spodrsljaja v sezoni 2004/05, ko so končali kot sedmi, niso bili slabši kot četrti.

V letošnji sezoni jim ne gre vse po godu. Tudi predstave v domači trdnjavi niso tako prepričljive, kot v minulih letih, predvsem pa le-ta ne deluje zastrašujoče za nasprotnike, temveč bega Mariborčane, ki iz domačega terena ne uspejo iztržiti maksimuma. Tradicija zmagoslavij je resda na njihovi strani, a nič kolikokrat se je že pokazalo, da so zaključna tekmovanja specifika sama zase. Ker niso ubranili državnega naslova hlastajo za pokalnim. Kako bodo izkoristili zadnjih 90. minut, ki jih ločuje od ponovnih predstav v Evropi, bo znano čez slab teden dni.

Tekst: Andreja Potočnik
Foto: Sportida.com