Čeprav se nogometno prvenstvo šele bliža vrelišču, številke že sedaj marsikaj povedo o udeleženkah tokratnega boja trenutno najboljših na svetu. Predvsem je ta mundial postregel z nepričakovanimi odhodi reprezentanc, ki so v preteklosti posegale po vrhu, tokrat pa predčasno zaključile s tekmovanjem.

Pozitivno presenečenje prvenstva je zagotovo Slovenija. Pa ne, da bi dvomili vanjo, ampak dejstvo, da je triindvajseterica mešala štrene tako Američanom kot tudi Angležem ter do zadnjega v pričakovanju držala predstavnike skupine C, pove marsikaj. Razlika izpred osmih let je očitna, popolnoma prenovljena izbrana vrsta pa dokazala, da Slovenija proizvaja prave nogometne mojstre. Ekipa se je izkazala za homogeno in samozavestno, kar je na dosedanjem mundialu manjkalo številnim 'velikim' reprezentancam. Slovenijo pa je krasila tudi izvrstna pripravljenost, igra, s katero je navduševala ne le doma, pač pa tudi drugod po svetu.

Po skupinskem delu vseh 32 udeleženk je izstopal tudi Slovenec. Med trojico tistih, ki so največkrat sprožili strel proti nasprotniku se je znašel Valter Birsa, sicer strelec drugega zadetka za Slovenijo in prvega proti velesili z druge strani Atlantskega oceana. Birsa je odigral vsa tri srečanja in ob skupno 261 minutah enkrat zatresel mrežo in prav tolikokrat porumenel.

Sicer pa do sedaj izstopa Argentinec Gonzalo Higuain s štirimi zadetki, Ganec Asamoah Gyan s 381 minutami na afriških zelenicah, ob kopici zvenečih tujih imen pa sta na listi izpostavljenih tudi kapetan Robert Koren in Zlatan Ljubijankič, ki sta zadela prvi in tretji gol za Slovenijo. Ob njih so si tuje reprezentance posebej zapomnile tudi Samirja Handanoviča, ki je suvereno iz vrat izbijal poizkuse Alžircev, Američanov in Angležev. Sicer je bil trikrat premagam, ubranil pa na ducate nevarnih strelov na svoja vrata.

Ob razigranih posameznikih še vedno pogrešamo vložek Lionela Messija (enajst strelov v okvir vrat), Cristiana Ronalda, Wayna Rooneyja, ki je čakal (ne pa tudi dočakal) na zadetek osem tekem in še nekaterih, ki imajo za sabo vrhunske klubske sezone. V prvem delu je izstopala še šesterica, ki je predčasno zapustila igrišče, v spominu pa bodo ostale številne sodniške odločitve, ki niso bile po godu nogometnim veljakom.

Ne gre prezreti tudi Jabulanija, ki je dvignil nemalo prahu in osmešil številne vratarje svetovnega kova. Pred žogo ni prave obrambe, velikokrat je odločila sreča. So pa vratarji vendarle ugotovili, da je smotrneje žogo izbijati, kot pa loviti.

Napoved najboljšega je tako enaka loterijskemu lističu. Ko se že zdi, da sestaviš zmagovalno kombinacijo te presenetijo izidi s terena in moštvo, za katerega stiskaš pesti leti domovini naproti. V igri je še nekaj zvenečih imen, pravi boji pa se šele začenjajo.

Resda zeleno-beli niso več v igri za laskavi naslov, pa so se v domovino vrnili kot nacionalni heroji, ki so združili Slovenijo, ki sedaj bije kot eno. Število nogometnih navdušencev je naraslo, zagotovo bo temu sledil vpis otrok v nogometne šole, kar pa je najpomembnejše, moštvo je zdržalo in zadržalo hudomušnost, dobro razpoloženje in samozavest, na kar smo lahko ponosni.

Tekst: Andreja Potočnik
Foto: MC NZS.si/Taka