Sezona je zaključena, nogometaši uživajo v zasluženem, a kratkem premoru. A nogometno dogajanje ne spi, tekmovalni premor vam bomo popestrili z razmišljanjem trenerjev, ki so sezono 2016/17 sklenili z lovoriko. Najodmevnejša trofeja za naslov državnega prvaka je končala v vitrinah Ljudskega vrta, v katerem so se po sezoni premora veselili še štirinajstega naslova.

V več kot uro dolgem pogovoru smo se s trenerjem Darkom Milaničem dotaknili številnih tem. Pred zadnjim dejanjem sezone, tekmo s Krškim, smo z mariborskim strategom spregovorili o prvih vtisih, rezultatskem nizu, spremembi postavitve in novi vlogi Dareta Vršiča, učinku Luke Zahovića, o trmi in vztrajanju pri zastavljenem, zahtevah in kritikah navijačev ... dotaknili smo se tudi prihodnosti, beseda je nanesla na prihajoče evropske boje, kadrovske spremembe in uveljavljanje mladih nogometašev, Milanič pa se je razgovoril tudi o stilu igre in strategiji ter uspehih mladinskih selekcij.

Ker je bilo zanimive tematike tako veliko, vam najprej ponujamo prvi del pogovora, drugo polovico intervjuja pa boste lahko prebrali jutri.

Naslov državnega prvaka se je po sezoni premora vrnil v Ljudski vrt. Kakšna je prva ocena?
Brez globlje analize lahko povem, da je ocena zelo pozitivna, saj smo uresničili cilj, ki smo si ga zadali pred pričetkom sezone.

Kaj je najbolj zaznamovalo sezono?
Zelo dolgo obdobje smo držali konstantnost predstav in rezultatov, kar je bilo odločujoče. V prvem delu sezone, med sedmim in zadnjim jesenskim krogom, smo nanizali uspešno serijo, a se kljub temu nismo uspeli odlepiti od tekmeca. Spomladanska konstantnost pa je pripeljala do tega, da smo hitro ustvarili veliko točkovno razliko. V 26 krogih Prve lige Telekom Slovenije smo izgubili zgolj enkrat, v Domžalah. Omenjena konstantnost je zaznamovala sezono in takšen niz se nekje mora poznati.

V Ljudskem vrtu ste do poraza s Celjem izgubili zgolj enkrat, avgusta je bil boljši Aluminij.
Med primarnimi cilji je tudi ta, da je dom trdnjava, v kateri nasprotnik ne sme niti pomisliti, da bi jo lahko osvojil. Tega smo se dolgo držali. Tudi v bodoče bomo veliko pozornosti namenjali temu, da bi bilo osvajanje točk v Ljudskem vrtu za nasprotnika nemogoča naloga.

Niz domačih rezultatov je bil torej odlična podlaga za končni uspeh?
To je stvar, brez katere ne gre in o tem ne rabimo pretirano razgrabljati. Če želimo biti uspešni, se moramo odločiti za strategijo in temelje, na podlagi katerih bomo obstajali. Hitro smo uspeli vzpostaviti to, kar NK Maribor krasi že skozi dolga leta. Smo veliki profesionalci. Veliko je odkrekanja, maksimalno smo posvečeni delu, pri čemer mislim na širšo skupino, nogometaše, strokovno vodstvo in vso ostalo podporo, ki smo je deležni.

Brez tega, da delujemo maksimalno profesionalno, ne gre in ni moč pričakovati dobrih rezultatov. Temu smo dodali še to, kar je potrebno za uspešen rezultat. Odločali smo se za dobro postavitev, tempiranje forme je bilo pravočasno in imeli smo kakovost igralcev, ki so lahko zahtevam odgovorili na primeren način.

Kaj vas je poleg naslova v letošnji sezoni najbolj razveselilo?
Zagotovo to, kako smo tekom prvenstva spremenili postavitev, igrali z veliko ofenzivno usmerjenimi nogometaši ter igrali dobro in zmagovali. Našli smo dobro formo. Bilo je veliko zadovoljstva, saj so fantje spremembo sprejeli fantastično in so se na igrišču dolgo časa zelo dobro »čutili«.

Je bila sprememba taktičnega sistema in s tem postavitev Dareta Vršiča na mesto za napadalca ključnega pomena?
To se je pokazalo kot zadetek v polno. Že v prvi sezoni na klopi Maribora sem gojil igro z rombom na sredini igrišča. Takrat je v vlogi »desetke« igral Pavlović, ki pa je igralec z drugačnimi značilnostmi. Tudi takrat smo osvojili prvenstvo. Zatem smo šli na drugačno postavitev, v tej sezoni pa smo že v domači tekmi proti Gabali zaigrali z rombom na sredini igrišča in dominirali. Tudi v tekmi z Olimpijo smo se odločili za takšno postavitev in tudi takrat se je to izkazalo kot zelo dobro.

V največje zadovoljstvo mi je, da smo skozi tekme iskali rešitve, kako bomo prišli v smer, ki si jo želimo. Izločili smo svoje slabosti in se skozi proces popravljali. Ob začetku smo relativno veliko tvegali, vendar se je odločitev pokazala kot dobra in dobili smo super odgovore. Skozi sezono smo se popravljali in v določenem trenutku je bilo vidno, da se fantje zelo dobro počutijo. To je zdaj, ko pogledam nazaj, največje zadovoljstvo. Bilo je vidno, da se »čutijo«, se razumejo in jim to leži. Prostor, v katerem se v določenem trenutku nahajajo, jim je dajal dovolj možnosti, da so pokazali vse znanje, ki ga imajo.

Sami ste po tekmah večkrat poudarili, da takšna postavitev potrebuje veliko teka in garanja...
Količina našega teka je bila enormna. Analiza teka je pokazala, da so bili igralci na določenih mestih s tekme v tekmo izjemno obremenjeni. Ko se čudimo, kako veliko nogometaši pretečejo v UEFA Ligi prvakov, lahko povem, da so to naši nogometaši pretekli v vsaki tekmi. Zakaj to govorim? V sistemu z rombom na sredini igrišča so nekatere pozicije obremenjena bistveno bolj kot druge. Prej sem dejal, da me je veselilo, kako so se čutili na igrišču, a moram omeniti še nekaj.

Morda v določenem trenutku razmišljaš, da bi od nekoga pričakoval še malce več, a kot trener ne smem pozabiti, da so se fantje podredili in garali, da smo zmagovali. Vsi trije zvezni in oba bočna nogometaša ter napadalci so bili zelo obremenjeni, bistveno bolj kot drugače. Tempiranje forme je bilo odlično, v začetku pomladanskega dela prvenstva smo bili v najboljši formi in takrat smo opravili večji del dela. Tako je padec v končnici prvenstva, v trenutku, ko smo postali prvaki, tudi razumljiv.

Redko ste posegali po rotacijah. Ste se držali reka, da zmagovalnega konja ne menjate?
Bolj se držim tega, da minutažo dajem igralcem, za katere menim, da so v tistem trenutku najbolj primerni za dosego cilja. Ne spomnim se vseh podrobnosti, kako sem kdaj postopal, a če analiziram svojo kariero, je bila tudi kakšna tekma, ko sem trmasto vztrajal z isto enajsterico, čeprav sem vedel, da bo utrujena. Menil sem, da je to takrat najbolj primerno. Pa se je kdaj pokazalo, da sem imel prav, včasih pa se je zgodilo, da nisem ravnal pravilno. Ne držim se nepisanih pravil, ampak dajem prednost svojemu občutku, da je nekdo za določeno tekmo najbolj primeren, pa čeprav je morda kdaj bolj utrujen kot kdo drug.

Ker izpostavljate trmo ... večkrat ste poudarili, da boste v napadu vztrajali z Luko Zahovićem. Bi danes po bolezni, ki ga je marca v nekaj tednih še drugič položila v posteljo, ravnali drugače in bi ga za kakšno tekmo tudi spočili?
Ne, ne bi! Luka je pokazal veliko potenciala. Zabijal je zadetke in imel sem občutek, da potrebuje zgolj minute. Tega ne bi spremenil. Trenutek poleg mene, na klopi, mu ne bi povedal, da ima moje oziroma naše zaupanje.

Po sanjskem pomladanskem nizu se je lahko Luka pohvalil, da je za zadetek potreboval manj kot devetdeset minut igre.
Ko nekaj delaš tako dobro, kot je dejal Luka, se mi zdi, da je vsaj malce iluzorno pričakovati, da bo tako nadaljeval tudi v bodoče. Pričakovati gre, da bo s časom morda potreboval sto deset, sto dvajset minut za zadetek, kar je še vedno odličen dosežek. Hkrati pa, ko ga gledam kot posameznika, je tudi od ekipe težko pričakovati, da bo vselej v vrhunski formi. Še posebej, ko veš, da je potrebno biti za zmage in dober izgled na igrišču v praktično vseh prej naštetih faktorjih na svojem limitu. Prej ali slej se zgodi manjši padec, da bi ga lahko izkoristil za vnovičen dvig. Gre za ciklus, padec v formi lahko prinese dodaten zagon in napredek.

Zahteve po napredku iz pisarn in igrišča se prenašajo tudi na navijače, ki imajo visoke zahteve.
Trener in igralci smo prvi, ki smo kritični do svojega dela. Res pa je, da le malokrat perilo perem v javnosti. To pa ne pomeni, da nogometaši ne vedo, koliko je ura. Zdi se mi, da so minili časi, ko bi udrihali in javno iskali krivca. Ne iščem ga, skušam popraviti napake in izboljšati moštvo. Nogometašem skozi trening, analize in sestanke jasno povem, kar je po mojem mnenju edina prava pot, saj se je svet danes močno spremenil. Povemo si na štiri oči in to zelo rad delam. Nimam težav s tem, tudi v trenutku, ko smo že opravili svojo nalogo.

Kar se tiče zahtevnosti navijačev. Prav je, da so zahtevni, ne bi nam bilo všeč, če bi bili ravnodušni. S tem, ko niso ravnodušni in vselej želijo še več, nas silijo v napredek, česar se zavedajo tudi sami. Ko človek ve, da je bil skozi celotno sezono odličen ter je bil napet v fizičnem in motivacijskem smislu, kakšno kritiko težje sprejme, a po petminutnem premisleku greš naprej močnejši, saj veš, da je kritika dobrodošla. NK Maribor kritike izkorišča sebi v prid, kar kažejo lovorike in rezultati. Kritike moštvo peljejo tja, kjer mora biti. Biti moramo najboljši. In to smo v letošnji sezoni dosegli, prišli še do štirinajstega naslova državnega prvaka. Ne bi nam bilo prav, da bi bili navijači ravnodušni, ko nam ne gre dobro.

Pa so vam kritike navijačev kdaj prišle do živega?
Človek se navadi, če želiš delati to, kar delam jaz. Danes gredo otroci v ZDA in se počutijo, kot da so doma. Včasih je bilo drugače, pri sedemnajstih letih sem odšel v tujino in takrat je bil že odhod iz Izole v Ljubljano podvig stoletja. Če kdo misli, da je mojo osebno stisko, ki sem jo doživel v Beogradu, ko sem bil sam, lažje preživeti, ker niso vsi vedeli zanjo, ampak zgolj jaz ... takrat mi je bilo bistveno težje in to me je naredilo močnega. Hitro se »resetiram«. To je moje življenje in s tem živim, sem trener Maribora. Koliko naslovov sem osvojil? Malce je že potrebno računati.

Opravljam delo, ki bo vselej deležno kritik. Na koncu dobim nagrado, ki pa jo črpam v dnevnem delu in v komunikaciji s fanti, ki mi sledijo in so del zgodbe. Z vsemi generacijami, s katerimi sem delal, sem to tudi dosegel. Imeli smo spoštovanje, odnos s fanti je odličen, saj vedo, da je moj hrbet širok. Od njih sicer veliko zahtevam in to se kaže skozi odlične rezultate.

Spomladi ste se hitro odlepili od Olimpije. Športni direktor Zahovič je v preteklosti večkrat poudaril, da se ekipa v drugem delu sezone že ogreva tudi za evropske boje. Bi bil iz tega vidika izenačen boj morda bolj dobrodošel?
Na visokih obratih smo bili vse do teoretične potrditve naslova. Še teden pred derbijem z Olimpijo je bil fantastičen, na igrišču in v slačilnici je pokalo od energije. Za to se izplača delati. Kaj bi bilo, če bi nam pod nogami gorelo do konca? Sam se za scenarij letošnje sezone vsako leto in bom potrpel kritike, ker je bilo nekaj fantov poškodovanih in sem v določenih tekmah iskal rešitve. V tekmi z Aluminijem sem želel s Hotićem, Karničnikom, Uskokovićem dobiti rešitve, pa ni šlo dobro. Šest, sedem fantov, ki prej niso igrali, zdaj dobivajo priložnost. Odločitev glede na situacijo po potrditvi naslova pije vodo, a je ne pije ob dejstvu, da so zahteve visoke.

Sam sem za to, da se takšna sezona ponovi tudi v naslednjem letu. Če se spomnimo, ko se prvenstvo ni rešilo do zadnjih krogov, so se tudi noge zatresle. Težko je reči, kaj bi bilo boljše. Ob vseh težavah s poškodovanimi pa je odgovor na vprašanje, če je bolje, da smo prvaki že nekaj krogov pred koncem, jasen. Če si izposodim stavek športnega direktorja Zahoviča, ki mi je po tekmi z Aluminijem v luči podpore in ohrabritve dejal, da od mene zahteva enak dosežek v naslednjem letu. Hotel je reči, da smo s hitro potrditvijo naslova opravili izredno dobro delo, pa čeprav smo izgubili naslednjo tekmo.

Po dveh zaporednih porazih v končnici sezone ste tudi sami dejali, da želite videti boljšo podobo. Je prav to obdobje z vidika motiva, truda in predstav tisto, ki vas je najbolj razočaralo?
Sestava ekipe je bila povsem spremenjena. Od svojih fantov pričakujem veliko, vendar moram biti tudi realen. Zaigralo je šest, sedem fantov, ki so pred tem minute zbirali po kapljicah. Nimajo kontunuitete in niso vajeni igrati skupaj. Fizionomija ekipe se lahko spremeni že z menjavo ali dvema. Tudi najboljšim ekipam se v igri močno pozna izostanek ključnih mož za svojo strategijo. Pri nas velja razmišljanje, da morajo vsi znati vse. Uskoković mora brez težav zamenjati Defendija, Karničnik najboljšega branilca na svojem položaju ... če bi bili tako enostavno, ne bi potrebovali treninga. Šli bi na piknik in zmagali. Ne gre tako lahko.

Cenim fante, ki so imeli manjšo minutažo. Cenim jih kot može in prave profesionalce, ki so bili pripravljeni celo leto trdo delati, da bi Maribor na koncu zmagal. Bilo so tiho in so trpeli, ker niso igrali. Zdaj nekomu ponudim priložnost in nastane začudenje, od kod se je pa ta vzel? Celo leto je trdo treniral, bil tiho in je bil na nedeljskem treningu po sobotni zmagi pravi profesionalec. To ni lahko, vem iz lastnih izkušenj. To ni samoumevno, čeprav je to naša služba. Dobro so opravili svoje delo, zdaj so dobili nalogo in čeprav sem pričakoval boljšo podobo, nisem razočaran. Je pa bilo v določenem trenutku povedano, da je dovolj in da moramo nadaljevati z dobrim delom, ne glede na spremembe v enajsterici. Na tekmi z Radoljami je bila podoba takšna, da lahko fantom za prikazano čestitam. In to želim videti tudi v prihodnje.

Boj za prvaka je bil odločen hitro, je pa bilo precej tesneje v lovu na Evropo in prvoligaški obstanek.
Verjamem, da bi bil dvoboj za naslov državnega prvaka med Mariborom in Olimpijo vse do konca prvenstva zakuhal norost glede zanimanja, ki jo borba za Evropo ali obstanek vseeno ne moreta pričarati. Z nadmočjo smo ukradli nekaj napetosti. Če nas je za to potrebno obsojati, pa naj se nas. Dejstvo pa je, da je naša liga izredno zanimiva. Vse do konca so se klubi borili za obstanek in evropske vozovnice, zato je nekaj zanimivosti ostalo vse do zadnjega kroga.

Kakšno prvenstvo pričakujete v novi sezoni?
Berem o težavah določenih klubov. Upam na najboljše in da se črn scenarij ne bo uresničil. Triglav bo vnesel nov veter in energijo, morda bo poleg še kak novinec. Pričakujem zelo zanimivo prvenstvo, saj gre za tekmovanje, v katerem se mora tudi nadmočni Maribor močno potruditi, da premaga tekmece. To znamo zelo dobro ceniti in s tem se znamo nositi. Prvenstvo bo nepredvidljivo in bo ljubitelje nogometa pripeljalo do tega, da bodo dogajanju sledili z velikim zanimanjem.

V drugem delu pogovora pa smo se dotaknili prihodnosti, poletnih evropskih bojev in pričakovanj, spregovorili smo o kadrovskih spremembah in uveljavljanju nogometašev iz mladinske šole, Darko Milanič pa se je razgovoril tudi o stilu igre in strategiji ter uspehih mlajših selekcij.

Tekst: PDo
Foto: Ekipa24.si