Osrednji branilec slovenske reprezentance ne potrebuje posebne predstavitve. Namestnik kapetana, ki svoje najbolj glasno pove na igrišču. Nasprotnikom, soigralcem in sodniku. Je namreč tisti, ki lahko po novih pravilih govori tudi s sodnikom. V Nemčiji je uresničil svoje sanje, ki jih je dobil ob uspehih generacije 2010. A s Slovenijo si želi narediti še en pomemben korak naprej – uvrstiti se na svetovno prvenstvo, ki bo leta 2026 potekalo v ZDA, Kanadi in Mehiki. Verjame vase, v svoje soigralce in navijače, ki so v Nemčiji pripravili vzdušje, ki ga fantje ne bodo nikoli pozabili.

Začniva z Ligo narodov. Slovenija je odigrala šest tekem in na koncu zasedla tretje mesto. Kako zadovoljni ste bili z nastopi reprezentance v tem tekmovanju?

Rezultatsko zagotovo nismo zadovoljni, tudi z igrami ne najbolj, pa čeprav so bile na drugi strani vrhunske reprezentance. Norveška in Avstrija sta res dobri reprezentanci. Morda smo lahko rezultatsko celo bolj zadovoljni kot po prikazanem na igrišču. Nismo se uspeli pokazati v najboljši luči, nismo bili takšni, kot znamo biti. Zato pa je bilo to tekmovanje za nas nova lekcija, verjamem, da smo se tudi tokrat nekaj naučili, in sicer tako kot ekipa kot posamezniki. Videli smo, kaj moramo pokazati na igrišču, da bi lahko na koncu prišli do dobrih rezultatov. Ta del Lige narodov je zdaj za nami. Prihaja boj s Slovaško, potem prihajajo kvalifikacije. Prihajajo nove pomembne tekme, moramo se ponovno zbrati, da bomo uspešni rezultatsko in da bomo dobro delovali tudi na igrišču.

Kaj takšne tekme pomenijo za igralce? Gre za tekmovalne tekme v ligaškem sistemu, ki pa jih nekateri vseeno izkoristijo za preverjanje novih sistemov, novih igralcev.

Nekaterim trenerjem je to všeč, drugim verjetno malo manj. Ne glede na to, v katerem tekmovanju igraš, vedno hočeš zmagati, zaradi česar je potem težje poskusiti nekaj novega, pa naj bodo to igralci ali pa sprememba sistema. Če si želiš doseči dober rezultat, je to težko. Z rezultati pa pride samozavest, pride dobra volja v ekipi in posledično veliko pozitivnih stvari. Pri slabih rezultatih pa je ravno obratno, v ekipo nosijo nekoliko slabše stvari. Ko za nekaj tekmuješ, si težje privoščiš negativen rezultat.

Kaj pa z vidika uveljavljanja novih igralcev? Reprezentanca je v letu 2024 odigrala 14 tekem, med drugim smo dobili Drkušića, preizkusili precej mladih igralcev, kljub temu pa so se v javnosti pojavile želje, da bi v Ligi narodov lahko preizkusili še kakšnega novinca. Pa je to sploh potrebno v takšnem primeru?

V zadnjem obdobju je prišlo nekaj novih igralcev, ki dajejo reprezentanci neko novo energijo in svežino. Mislim, da smo vseeno dobili nekaj novih reprezentantov. Tudi reprezentanca do 21 let se kaže v dobri luči in tudi od tam prihajajo fantje. To je dobro za reprezentanco, saj potrebujemo nove igralce, da tudi stare potiskajo naprej in tako pomagajo, da ekipa dobi nov zagon. Po drugi strani pa je Slovenija majhna, vsak igralec ekipi ogromno pomeni, zato je potem tudi večji udarec za ekipo, če kakšen uigran igralec kdaj manjka. V preteklosti smo sicer že velikokrat pokazali, da v takšnih primerih še bolj strnemo svoje vrste in odsotnost vsakega 'zakrpamo'.

V Ligi narodov ste začeli z željo po napredovanju, zdaj pa sledi tekma s Slovaško za obstanek v ligi B.

Način, na katerega je organizirana Liga narodov, je tak, da so razlike zelo majhne. V enem trenutku si blizu uvrstitvi v ligo A, v drugem pa si bližje ligi C. Prav zato moraš biti ves čas na najvišji ravni – tudi zato, da se izogneš nihanjem in prideš do dobrega rezultata. Zdaj bomo igrali za obstanek v ligi B, žal pa nismo imeli sreče pri žrebu. Igrali bomo proti izredno kakovostni reprezentanci in zagotovo nas s Slovaki čakata dve izredno zahtevni tekmi. A če želimo pokazati, da smo boljši, moramo to pokazati na igrišču. Normalno je, da če si v rezultatskem zaostanku, takrat na igrišču ni najbolj prijetno. Ko vodiš, kot smo recimo proti Kazahstanu, je veliko lažje. Videlo se je, da sta Avstrija in Norveška zelo zahtevni ekipi, proti katerima je zelo težko igrati. Zadnja tekma v Avstriji je to le še potrdila. Zelo zahtevna tekma, pa še zelo dobra kulisa, podobno kot tudi na Norveškem. In kot je nam v dobrem vzdušju Stožic morda nekoliko lažje, ker nas ponesejo gledalci, enako velja za Avstrijce in Norvežane. Težko je igrati v gosteh proti reprezentancam, ki imajo polne stadione. Ko vidiš, da jih navijači čutijo, da so v pozitivnem zagonu, potrebuješ še neko dodatno energijo, da se jim lahko zoperstaviš.

V kakšnem spominu vam bo ostalo za slovenski nogomet zgodovinsko leto 2024?

Zagotovo po evropskem prvenstvu, čeprav je bila morda pot do tja s tisto zmago nad Kazahstanom v kvalifikacijah še lepša. Ravno ob prvi obletnici sem gledal posnetke Verbičevega gola in dobil kurjo polt. Res so to taki spomini, ki nam bodo ostali za vedno. Ampak treba bo ustvariti nove, in sicer že v naslednjem letu, ker mislim, da si vsi želimo te občutke doživeti vsaj še enkrat in graditi naprej neko lepo zgodbo. Ko pa pogledamo nazaj, lahko rečemo, da je za nami izjemno lepo leto, izjemno evropsko prvenstvo. Še bolj izjemno pa je zaradi naših navijačev, ki so nas podpirali tako v Nemčiji kot že prej v kvalifikacijah v Stožicah. Izjemno v vseh pomenih.

Letos ste na prijateljski tekmi v Stožicah prvič igrali s Portugalsko, potem pa ste se z njo pomerili še drugič na evropskem prvenstvu. In obakrat ste ostali po rednem delu neporaženi. Kako je igrati proti igralcu, kot je Cristiano Ronaldo?

Nedvomno gre za igralca, ki ima posebno avro. Res je, da je že nekoliko v letih, zaradi česar je tekalno nekoliko slabši. To v določenih situacijah morda olajša igro proti njemu v primerjavi z nekaterimi napadalci, ki so na vrhuncu svojih sposobnosti. Kljub temu pa je razred zase. Ne smeš ga pustiti pri miru niti za trenutek. Igrati proti enemu izmed največjih nogometašev vseh časov je izkušnja, ki ti ostane za vedno. Poleg tega smo dosegli še dva pozitivna rezultata proti Portugalski. Škoda, da nam ni uspelo tudi v Nemčiji, kjer smo bili res blizu zmage, s katero bi si zagotovili napredovanje. Končalo se je, kot se je, vendar menim, da smo lahko na koncu vsi skupaj zadovoljni. Naš cilj na obeh tekmah je bil, da ne prejmemo zadetka, in to nam je tudi uspelo. To trdnost, ki nas je krasila v tem obdobju, moramo kot celotna ekipa znova vzpostaviti.

V tem letu si v reprezentančnem dresu igral še proti dvema izmed najboljših napadalcev na svetu, Haalandu in Kaneu.

Haaland je res izjemen napadalec. Pogosto se zgodi, da si kot branilec med tekmo z nekaterimi napadalci ves čas v stiku – se boriš, prerivaš in si v dvobojih. Pri Haalandu pa je drugače. Ves čas išče prostore in priložnosti, kako te kaznovati v enem ali dveh trenutkih. Občutek imaš, da ne trpiš preveč, ampak na koncu – ja, na koncu ti vseeno zabije gol. Morda je celo težje igrati proti takšnim napadalcem.

Skoraj 65.000 slovenskih navijačev je bilo na tekmah evropskega prvenstva. Kaj si mislite o tem?

Težko je to opisati z besedami. Vzdušje je bilo izjemno, kjerkoli smo bili. Ogromni stadioni in ogromno naših navijačev, ki se jih je tam tudi slišalo. Niso prišli le gledat tekme, pač pa so dali svojo dušo in s svojim navijanjem vsak posebej prispevali h končnemu doživetju. Naredili so vzdušje, ki ga nikoli ne bomo pozabili. Ko smo pred tekmo z Dansko šli na sprehod okoli hotela in videli naše in njihove navijače v centru – to ti nekaj da, napolni te z neko energijo, adrenalinom in na neki način si še bolj pripravljen za večerni spektakel na stadionu.

Na kateri izmed štirih tekem na prvenstvu si se počutil najbolje?

Na tekmi v Münchnu. Imel sem občutek, da prevladujemo nad Srbijo, da res dobro izgledamo na igrišču in da bi si zaslužili zmago. Ja, po tekmi smo bili razočarani, ampak tudi ponosni. Takrat sem res užival in mislim, da smo na igrišču uživali kar vsi. Popolnoma smo bili osredotočeni, maksimalno angažirani, v vsakem trenutku smo dali nekaj več in bili videti dobro.

Kakšne so vaše želje za 2025?

Največja želja je, da bi rastli kot reprezentanca. Zdaj lahko rečemo, da smo imeli dva padca, ampak v neki rasti je to tudi normalno. Moramo napredovati, da bomo postali konstantni v igrah, da bomo predstavljali boljšo Slovenijo na igrišču. Želim si tudi, da bi bili septembra ob začetku kvalifikacij pravi, da bi vsi imeli urejen klubski status ter da bi dosegli rezultate, ki nas bodo leta 2026 peljali tudi v ZDA, Kanado in Mehiko.

Tekst: Matjaž Krajnik za revijo Naš nogomet
Foto: M24.si