Slovenske nogometaše čakata zahtevni, a tudi prestižni prijateljski tekmi 5. in 7. junija proti Urugvaju in Argentini. Medtem ko Argentina že desetletja velja za nogometno velesilo, pa so uspehi Urugvaja prikriti, a nič manj slavni. Urugvajci so v zgodovini osvojili kar 20 naslovov na mednarodnih turnirjih.

Slovenski nogometaši so po nekaj dneh treninga v Buenos Airesu po krajšem letalskem letu že dopotovali v Montevideo, kjer so opravili tudi že prvi trening na stadionu Defensorja Sportinga.

"Ogledali smo si igro Urugvaja, tudi na tekmi s Severno Irsko, dobili smo nekaj informacij, nekaj pa jih bomo še dobili. Predvsem o tem, kako se postaviti na igrišču, da bomo iztržili kar največ iz teh preizkušenj,« pravi vezist slovenske reprezentance Aleš Mertelj.

"Vidi se, da je to agresivna ekipa, kdorkoli igra, ne spreminja načina igre, ki je zelo ofenzivna. Treba bo zaustaviti njihove izredne napadalce. Eliminiramo jih tako, da preprečimo dotok žoge do njih. To bo največje delo. Če nam to uspe, bomo lahko tudi mi prišli do naše igre," še dodaja Mertelj.

Urugvaj sicer ni le aktualni zmagovalec južnoameriškega prvenstva, ampak je s 15 naslovi tudi rekorder po številu zmag. Ob tem sta v vitrinah urugvajske zveze še pokala s svetovnih nogometnih prvenstev 1930 in 1950, zmaga na "Mondalitu 1980/81", tekmovanju vseh dotakratnih svetovnih prvakov z izjemo Anglije, v letih 1924 in 1928 pa so Urugvajci osvojili tudi olimpijsko zlato.

V nogometu je Urugvaj, ki ima približno 3,5 milijona prebivalcev, nogometni velikan. Statistika pa pravi, da je tudi najmanjša država, ki je kadarkoli osvojila zlato na olimpijskih igrah v ekipni igri z žogo, saj je Urugvaj v času olimpijskih zmag štel le dva milijona duš.

Enak rekord za Urugvaj velja med reprezentancami, ki so slavile na nogometnem svetovnem prvenstvu. Še več, doslej je na svetovnih prvenstvih nastopilo vsega šest držav, ki so manjše od Urugvaja, seveda brez vidnega uspeha. Ob Sloveniji je to uspelo še Severni Irski, Walesu, Jamajki, Kuvajtu ter Trinidadu in Tobagu.

V letih 1924 in 1928 je bilo zlato na olimpijskih igrah sploh največji možen nogometni uspeh. Urugvajci so se nato veselili zmage tudi na prvem svetovnem prvenstvu. A k zmagi leta 1930 velja dodati, da številne evropske ekipe zaradi dolge poti in visokih stroškov na prvenstvo sploh niso potovale.

Urugvaj je nato bojkotiral prvenstvo 1934 v Italiji, pa tudi leta 1938, ko je bilo prvenstvo namesto v Južni Ameriki v Franciji, Urugvajci niso prišli v Evropo. Naslednjič je bil Urugvaj na svetovnem prvenstvu leta 1950. Takrat so Urugvajci zmagali na legendarni tekmi na Maracani v Rio de Janeiru, ko so pred 200.000 gledalci premagali gostitelje Brazilce in osvojili drugi naslov.

Blizu uspehu so bili Urugvajci tudi štiri leta pozneje v Švici, kjer pa so jih v polfinalu zaustavili Madžari z legendarnim Ferencom Puskasem. V malem finalu so jih s 3:1 premagali Avstrijci. Kasneje so bili urugvajski uspehi manjši. Leta 1966 so se prebili v četrtfinale, leta 1970 so osvojili četrto mesto. Med letoma 1978 in 2006 je bil Urugvaj nato kar petkrat zapored neuspešen že v kvalifikacijah za SP.

V slogu nekdanje slave se je Urugvaj na prvenstva vrnil leta 2010 v JAR, kjer se je pod vodstvom Oscarja Tabareza prebil vse do polfinala, nato pa je po porazih z Nizozemci in Nemci osvojil četrto mesto. Ekipa, zbrana ob zvezdnikih Luisu Suarezu, Edinsonu Cavaniju in Diegu Forlanu, na podoben uspeh upa na letošnjem SP, kjer bodo v predtekmovanju nasprotniki Anglija, Italija in Kostarika.

Tekst: STA
Foto: NZS