Ob koncu sezone je prav, da naredimo prerez tega, kako so se mladi reprezentanti držali skozi celotno sezono na domačem prizorišču. Nekateri izstopajo v pozitivnem smislu, spet drugi v klubskih sredinah niso zasijali v vsem svojem znanju in nogometnih veščinah. Zanje še vedno ostane dokazovanje v prihodnji sezoni.

V vijoličastem dresu je sredi sezone zasijal mladi Matej Radan, ki je po poškodbi Pridigarja postal prva violina med vratnicami štajerskega moštva. V prvi enajsterici je začel v 13. krogu proti Olimpiji in z izjemo naslednjega derbija vedno začenjal tekmo. Prvi gol je prejel šele na šesti tekmi proti Domžalam, v 2115 minutah pa prejel 19 zadetkov. Ob tem je trinajstica dvakrat tudi porumenela.

Pod Kalvarijo je tri nastope zbral tudi Mitja Rešek, ki je edinkrat, ko je začel v prvi postavi, tudi porumenel. Rajko Rep je vijoličast vse od osmega kroga, vezist pa na svojo pravo priložnost še čaka, saj velikokrat na svojo priložnost čaka do drugega polčasa in v igro vstopa kot nekakšen joker s klopi. Prvi strelec Celja (4 goli) in do tistega trenutka tudi lige, je bolj kot zadetke v Mariboru zbiral kartone. Štirje rumeni in rdeč proti Primorju tehtnico potegnejo v 'korist' kazni bolj kot na stran zadetkov (dva, oba proti Rudarju).

Tu je tudi Martin Milec, ki je navdušil proti Celju, ob tem pa bil proti Triglavu natančen še dvakrat. V osmih nastopih je zbral skromno minutažo, kar pa ne pomeni, da šestica ne obeta ali da enkrat ne bo nosilec igre v Mariboru. V konici napada pa se lahko Robert Berič pohvali s preko 1300 minutami in osmimi goli. Enajstkrat se je znašel v prvi postavi, poleg strelske učinkovitosti – navdušil je proti Primorju na odločilni tekmi za prvaka in tudi sicer v sezoni - je zbral še tri rumene kartone in enega rdečega.

Z desetimi rumenimi kartoni in rdečim malce pred polčasom proti Mariboru se lahko 'pohvali' Aljaž Struna. Resda je dvakrat tudi zadel, a so ga v 1729 minutah oz. na 24 tekmah veliko bolj zaznamovale kazni. V nadaljevanju prvenstva je pridobil trenerjevo zaupanje in redno začenjal v prvi enajsterici. Sicer pa ostaja nesporni zmagovalec, kar se zbiranja rumenih kartonov tiče.

S Primorskega dela države prihajata tudi brata Mevlja. Nejc, ki je kar 21-krat zaigral v prvi postavi, je v skupno 25 nastopih zbral štiri rumene kartone, medtem, ko je njegov brat dvojček Miha trikrat tresel nasprotnikovo mrežo. Z izjemo štirih krogov je redno začenjal v prvi postavi, ob daleč največji minutaži med mladimi reprezentanti (2740 minut) pa je sedemkrat tudi porumenel, od tega trikrat v zadnjih prvenstvenih srečanjih). Tu je tudi Matija Širok, ki je dosegel zmagoviti gol proti Primorju, šestkrat porumenel, medtem pa se po izjemnem začetku sezone, v nadaljevanju preselil na klop.

Ta konec Slovenije zastopa tudi Saša Aleksander Živec. Petnajstica, ki je klavrno končala sezono zaradi klubskih težav, je navdušila z dvema zadetkoma in si v 2557 minutah nabrala številne nove izkušnje. Ali bo to dovolj za odhod v kakšen večji klub, bo pokazal čas, vsekakor gre za vezista, ki obeta. Karakter in nogometne sposobnosti nogometaša Primorja je opazil tudi selektor, ki redno računa nanj.

Na skrajnem vzhodnem delu države prihodnost sloni na Vedranu Vinku, ki velja za enega od  najučinkovitejših napadalcev lige. V 26 nastopih je dosegel deset zadetkov, kar ga uvršča v sam vrh slovenskega nogometnega prostora. Ob bok izkušenim in precej starejšim nogometašem. Tudi takim, ki so svoje izkušnje že iskali v tujini. Ob 10 zadetkih je nogometaš, ki nikoli tekme ni začel s klopi, trikrat tudi porumenel.

Končajmo v prestolnici, kjer se reprezentanti lahko pohvalijo, da redno igrajo na najmodernejšem in največjem stadionu v državi. Tu navdušujejo Boban Jovič, Adnan Bešič in Blaž Božič. Slednji je bil v tej sezoni le 14-krat v prvem planu trenerja, ob treh rumenih kartonih pa je proti Celju v 5. krogu predčasno končal srečanje. Z izjemo dveh tekem je Jovič stalnica v udarni enajsterici zeleno-belih. Konstantno dobra igra branilca ob štirih zadetkih – tudi tistemu proti Mariboru, ko je Olimpiji prinesel točko, dve pa odščipnil Štajercem – in devetih rumenih kartonih, je tudi eno od skritih orožij selektorja. Ob njem je še napadalec Bešič, ki je z osmimi zadetki med bolj razpoloženimi mladeniči, ki hkrati s klubskim, branijo tudi državni grb.

Nekoliko bolj skromna je statistika reprezentantov, ki igrajo v nižjih ligah. Matic Kotnik, ki ga je v tokratnem vpoklicu zamenjal Jan Oblak, je spomladanski del sezone stal med vratnicami Dravinje, ki je tekmovanje končala na odličnem tretjem mestu. Poleg njega je vidnejši član selekcije tudi Matic Fink, ki je v sezoni 2010/2011 štirikrat zatresel nasprotnikovo mrežo.

Resda, se seznam vseskozi spreminja, dopolnjuje in pomlaja, vseeno pa so to bili najvidnejši akterji selekcije U21, ki so krojili igro tudi v svojih klubih. Tokratni seznam je prilagojen poškodbam in potrebam pred kvalifikacijami za EP, zato se že veselimo nogometne jeseni, ko bodo oči znova uprte v mlade upe slovenskega nogometa. Tudi v tiste, ki izkušnje nabirajo v tujini.

Tekst: Andreja Potočnik
Foto:Arhiv NZS