V Izoli v Centru za transfuzijsko dejavnost Izola je bilo danes slovesno. Nekdanji nogometaš, danes pa uspešni trener Danilo Vladimir Sergaš, član trenerskega štaba ženske članske reprezentance, je dopoldan že stopetdesetič daroval kri. „Občutki in počutje sta dobri ob tej visoki številki. Sem se pa zagotovo boljše počutil, ko sem daroval prvič. Bil sem mlad, a tudi danes se še vedno počutim mladega,“ je povedal ob tem mejniku.

„Prvič sem daroval ob služenju vojaškega roka v Splitu. Zgodila se je prometna nesreča, potrebovali so kri. Vojaki smo darovali kri. Ostal sem krvodajalec. Po vsakem odvzemu sem se počutil dobro. Poleg tega pa sem se trudil vsa ta leta navduševati svoje nogometne prijatelje, da so darovali tudi oni,“ je spregovoril o svojih krvodajalskih začetkih Danilo, ki živi v Sečovljah.

„To je bil res enkraten dogodek. Naš Fičo, naš trener golmank in dolgoletni trener na Nogometni zvezi Slovenije, je danes spet daroval kri. Uspelo mu je nekaj, kar uspe redkim. Ta njegova gesta, ki jo ponavlja in ponavlja, je izkaz izjemne velikodušnosti in humanosti. Nekaj najlepšega, kar lahko človek naredi za sočloveka, da zanj daruje kri. Vesel in ponosen sem, ker je Fičo član strokovnega štaba ženske nogometne reprezentance,“ je Sergaševo gesto pozdravil Borut Jarc, selektor ženske članske reprezentance. Prav članice ženske reprezentance so pred štirimi leti na pobudo Danila darovale kri in se tako pridružile veliki srčni družini, ki s krvjo rešuje življenja.

Danes je kri daroval tudi nekdanji mladi reprezentant Gregor Sorčan, ki se je z veseljem odzval vabilu Danila Sergaša.

Danilo Vladimir Sergaš je bil rojen leta 1958. Športno pot je začel v NK Piran, star 17 let pa je branil v prvi ekipi. Leta 1975 se je preselil v Izolo, bil je mladinski in pionirski reprezentant Slovenije. Leta 1986 se je zaposlil in vrnil v Piran, ki mu je 15. 6. 1991 pomagal na tekmi proti Kočevju nazaj v 2. republiško ligo. To je bila tudi zadnja tekma v Sergaševi karieri.

Posvetil se je službi, družini in trenerstvu. Izobraževal se je v Italiji, najbolj pa je nanj naredilo vtis šolanje v Perugi. V nadaljevanju je v 1. ligi deloval v Izoli (sprva je bil pomočnik, potem glavni trener) in Tabor, bil je tudi trener Pirana, Kopra, Jadrana Hrpelje, Goriških opekarn, Kozine in Hrvatinov. Leta 2000 je postal selektor slovenske amaterske reprezentance, potem pa na povabilo Braneta Oblaka začel z delom v reprezentanci U21 in pri članih, kjer je bil trener golmanov. V mlajših članskih moških reprezentancah je uspešno sodeloval tudi z Borutom Jarcem, s katerim danes uspešno sodelujeta pri članicah.

Tekst: Nzs.si
Foto: Nzs.si