Slovenska nogometna reprezentanca se je od leta 2013 poslovila z zmago na prijateljskem obračunu s Kanado. Srečko Katanec je preizkusil nekatere nove taktične rešitve, ki so prinesla dragocena spoznanja. Kako pa so zadnjo tekmo v koledarskem letu doživeli reprezentanti?

Reprezentanci Slovenije in Kanade sta v Celju odigrali prvo medsebojno mednarodno tekmo, ki se je končala po okusu slovenskih ljubiteljev nogometa. Izbranci Srečka Katanca so namreč slavili minimalno zmago, odločilni zadetek pa je v 53. minuti zabil Valter Birsa. »Dobil sem uporabno žogo v sredino in ob manjšem prerivanju z nasprotnim nogometašem najprej pomislil, da bo sodnik dosodil prekršek v našo korist. Na srečo me je na koncu Kanadčan nekoliko izpustil, prišel sem do strela in zadel,« se zmagovite akcije spominja nogometaš AC Milana, ki je znova potrdil odlično pripravljenost.

Zelo blizu zadetka pa je bil tudi napadalec Roman Bezjak, ki je že v prvem polčasu stresel okvir kanadskih vrat. »Že drugič mi je zmanjkal kanček sreče,« z nekaj grenkega priokusa pove nogometaš Bolgarskega Ludogorca, ki je bil tudi proti Fincem le za kakšen centimeter oddaljen od reprezentančnega prvenca. Ob odlični klubski formi je razumljivo tudi zaupanje Srečka Katanca. »Ko začneš tekmo v reprezentančnem dresu od samega začetka je res nekaj posebnega,« ne skriva navdušenja nekdanji nogometaš Celja in  analizira dogajanje na zelenici. »Mislim, da bi lahko že prej zadeli ter si posledično olajšali delo. Priznati pa je potrebno, da je tudi nasprotnik odigral ostro tekmo ter si ustvaril nekaj priložnosti. Kakorkoli, na koncu smo zmagali povsem zasluženo.«

Roman Bezjak je v prvem polčasu v konici napada sodeloval z Zlatkom Dedićem, s katerim imata tudi podoben pogled na samo tekmo. »Bilo je težko, ampak že pred tekmo smo vedeli, da lahkih nasprotnikov ni. Kanada je to le dokazala. Najbolj pomembno je dejstvo, da smo zmagali in leto zaključili zelo dobro. Po tej poti pa bo potrebno iti tudi naprej.« Začetna enajsterica je bila namenjena tudi Andražu Struni, ki je odlično nadomestil poškodovanega Bojana Jokića. »Igral sem na levi strani, kar ni moja osnovna pozicija. Jokič ima žal nekaj težav s poškodbami, upam pa, da se čim prej vrne, saj smo z njim še močnejši.« Igralec grške PAS Giannine je proti Kanadi opravil veliko delo, sej so bile njegove podaje praktično brezhibne. »Pomembna je le zmaga, saj bi vse ostalo prineslo nekaj nepotrebne nejevolje. Dosegli smo minimalno, nismo briljirali, a imeli kljub temu pod kontrolo celo tekmo,« realno oceni dvoboj s Kanado in predstavi še zanimiv koncept: » Temelj v igri je disciplina, kompaktnost, sama taktika. Iz tega je potrebno izhajati in potem lahko pride do izraza tudi kvaliteta. Kakovost pa imamo. Premoremo nekaj nogometašev, ki igrajo na svetovni ravni. Mi, kot ekipa, pa moramo spoštovati taktične zamisli.«

Slovenski selektor si je tokrat zamislil dve različni formaciji. V tisti iz drugega polčasa imela pomembno vlogo tudi Nejc Pečnik in Dejan Lazarević. »Nismo prikazali ravno vsega, česar smo sposobni, ampak šteje to, da smo zmagali,« pove nogometaš Crvene Zvezde, ki je bil nekoliko manj zadovoljen s prikazanim od igralca Chieva. »Menim, da smo odigrali zelo dobro tekmo in zasluženo zmagali.« Lazarević je še enkrat več dokazal, da velja za neverjetno hitrega nogometaša. Kljub temu pa si bo moral najprej urediti klubski status, če želi zadovoljiti apetite slovenskega selektorja.  »Dal sem svoj maksimum, sedaj pa moram začeti igrati tudi v klubu. Treniram dobro in čakam, da se mi bo ponudila priložnost, ki jo bom moral izkoristiti. Potem bo lažje tudi v reprezentanci,« zaključi popularni »Lazo«, ki ga bo ob vrnitvi v klubsko sredino pričakal novi trener.

Tekst: NZS
Foto: Ekipa