Ugodna popotnica z gostovanja (2:1) je Kekovim varovancem dovoljevala sanje, ki so v 44. minuti povratnega srečanja med rusko in slovensko izbrano vrsto postale realnost. Slovenija se bo prihodnje leto mudila v Južnoafriški republiki, kamor jo je poneslo 6 zmag in 20 točk po rednem delu kvalifikacij ter zmaga proti ruskemu velikanu.

Tudi zadnje dejanje tega kvalifikacijskega ciklusa je začela udarna enajsterica. Poškodbe so bile pozabljene in utrujene noge regenerirane ter pripravljene na uspeh. Že v uvodnih minutah je Bojan Jokič z leve poslal predložek pred Akinfejeva vrata in s tem napovedal trd boj za vstopnico za prestižno tekmovanje, ki zmagovalca čaka v Afriki prihodnje leto. To, da ekipo na SP vodi le zmaga in da druge strategije kot obljubljenega plana A ne bo, je ekipa dokazala že v samem štartu v tekmo. V eni naslednjih akcij se je Novakovič znašel sam pred ruskim čuvajem mreže, a ciljal naravnost v njegovo naročje. Kekova četa pa je s tem napovedala ofenzivno igro in boj na vse ali nič.

Rusi so ob grobi obrambi kmalu prejeli rumeni karton (Žirkov) – enega ključnih za nadaljevanje srečanja, ko so nepravilno ustavili Marka Šulerja. Ruska obramba je v deseti minuti ob akciji pod taktirko Jokiča in Andraža Kirma, katerega predložek z leve je skoraj da poravnal izid na skupnih 2:2,  Sloveniji skoraj da prinesla vodstvo, a jih je pred »usodno« napako rešila Ignjaševičeva vratnica. Pred Handanovičevimi vrati so Rusi sicer nekajkrat nevarno utekli, a domača obramba najnevarnejšim strelcem ni pustila do priložnosti za zadetek. Zlatko Dedič je v nadaljevanju z glavo dobro nameril a premalo, da bi se na semaforju izpisal želeni rezultat, nato pa je sledil je niz podaj med Jokičem in Kirmom, ki ob vmešavanju Aršavina niso obrodile sadov. Pavljučenko je v eni redkih ruskih akcij v kombinaciji z Žirkovom nameril proti Handanoviču, a je žoga zletela mimo gola. Po nekajminutnem zatišju je Milivoje Novakovič znova poskusil presenetiti Akinfejeva, ki je žogo ujel tudi v drugo. Po Radosavljevičem posredovanju v obrambi so Rusi prišli do prvega kota na tekmi. Edino resno priložnost pa so si ustvarili ob izvajanju prostega strela s slabih 20 metrov, a je živi zid ustavil nevaren Ignjaševičev strel.

Slovenija je bila v prvem polčasu boljši nasprotnik z več kreativnosti v igri in agresivnim, napadalno usmerjenim nogometom. Potrpežljivost se je, ob vseh priložnostih obrestovala, saj so v 44. minuti prvega dela igre ob podaji Birse in prebujenega Dediča, Kekovi varovanci zasluženo vodili z 1:0 – z izidom, ki jih je ob zaključnem sodnikovem žvižgu popeljal v Afriko.

Dedič je tudi v začetku drugega polčasa ostal nevaren ruski obrambi. Poizkusila sta tudi Valter Birsa, ki je pred tem dobil rumeni karton in Novakovič, a izid je vsakič ostal nespremenjen. Rusi so si po prekršku priborili drugi prosti strel z ugodnega mesta za zadetek, a le-tega niso znali izkoristiti. Ob eni izmed ruskih akcij je ob strelu na gol Keržakov po končani akciji nešportno udaril Handanoviča, ki je iz akcije prejel rumeni karton, ruski nogometaš, ki je ob polčasu zamenjal Pavljučenka, pa ob dvignjenem rdečem kartonu v 66. minuti zapustil igrišče. V zadnjih desetih minutah zgodovinskega srečanja je Akinfejeva znova preizkusil Jokič, na drugi strani pa nevarne ruske akcije ob zbranem Handanoviču niso dobile epiloga. Še enkrat več je Dedič dokazal, kakšen tip igralca je, ko ob vseh akcijah ni zaspal in tudi v zaključku srečanja želel ponoviti strelsko razpoloženost. Ob koncu srečanja so Rusom živci začeli popuščati in predčasno se je v slačilnico napotil tudi Žirkov. Tako so gostje ostali le z deveterico, ki pa ni mogla preprečiti neizogibnega.

Hiddink tako skupaj s kopico zvenečih imen tako ostaja doma, Slovenija pa si je, ob le štirih (in dveh s tekme v Moskvi) prejetih zadetkih iz petega bobna, že drugič v svoji zgodovini priborila vstopnico za svetovno prvenstvo. Z desetimi streli na gol ter prevlado na igrišču je nogometna izbrana vrsta dokazala, da je zrela za svetovno elito, pa čeprav ni bilo veliko tistih, ki so pred začetkom kvalifikacij verjeli na takšen razplet.

Matjaž Kek, selektor slovenske reprezentance: »Naša želja, naš cilj in naše sanje so se uresničile v tekmi, ki vsaj upam, ne bo nikoli pozabljena in bo šla v slovensko športno zgodovino. Spisali smo svojo zgodbo. Za vse! Za vse, ki so verjeti. In tudi za tiste, ki so bili naši kritiki in nas tako še dodatno podžgali. Imeli smo zlato generacijo, ki je dala nam vsem zelo veliko, tudi zagon. To so novi fantje. Ne vem, kako jih boste poimenovali. A zame so to fantje, ki so pustili srce na igrišču.«

Tekst: Andreja Potočnik
Foto: TAKA