Največji športni dogodek leta je sinoči postregel s težko pričakovanim osmim svetovnim prvakom, kjer so, kljub uvodnem porazu proti Švici, na koncu vendarle slavili Španci.

Resda so na sedmih srečanjih nasprotnikovo mrežo zatresli le osemkrat, pa vendarle so 'sveži' prvaki tudi zmagovalci z najmanj doseženimi zadetki na dosedanjih 19. svetovnih prvenstvih. Tu prednjačijo evropske reprezentance, ki so mundial osvojile desetkrat, devetkrat pa je naslov najboljšega romal v Južno Ameriko, ki bo hkrati tudi gostiteljica prihodnjega nogometnega prvenstva.

Južna Afrika je ob odlični organizaciji svetu dokazala, da ni zaprta država, apartheid je le še del njihove zgodovine. Morda je kriminalitete res več, kot kje drugje po svetu in ima Afrika prizvok 'nevarne' države tudi zaradi bolezni in nižje stopnje zdravstvene oskrbe, pa vendarle lahko 'črna' celina gostu ponudi ogromno. Poleg izjemnih naravnih lepot, slavnih afriških pet, gostoljubja in prijaznosti boste na južni polobli naleteli na drugačen svet, ki vas bo povsem očaral.

Nekoliko manj bi bili na devetih nogometnih prizoriščih očarani nad zvokom vuvuzel, kot tradicionalnem afriškem glasbilu, ki je nadomestil troblje in spočil grla, a je bilo brenčanje obvezne navijaške opreme vseeno parajoče za ušesa. Medtem, ko so se na nogometnih zelenicah rodile nove zvezde, zvezdniki, ki so tja prispeli z bogatim rezimejem (Ronaldo, Rooney, Messi, Kaka), pa so tokrat ostali v senci moštvenega duha tistih, ki so kasneje krojili razplet prvenstva. Urugvajec Diego Forlan je z 23,4 % glasov postal najboljši igralec prvenstva in osvojil zlato žogo, medtem ko je zlati čevelj romal v roke Thomasu Müllerju, ki je ob petih zadetkih zbral še tri podaje, kar ga je postavilo pred Villo in Sneijderja. Nagrado Leva Yashina je osvojil Iker Casillas, čeprav je največ obramb zbral Ganec Richard Kingson, naj mladi nogometaš pa je postal nemški ostrostrelec Müller.

Finalista preteklega prvenstva sta se poslovila že po prvih treh obračunih, Brazilija in Argentina pa izpadli prej, kot bi pričakovali. Presenečenje prvenstva je zagotovo Urugvaj, ki je na krilih Forlana in Luisa Suareza ob izjemni predstavi na zadnjem boju zaključil kot četrti. Če so Novozelandci tekmovanje zaključili brez poraza in Slovaki izgubili šele s kasnejšimi svetovnimi podprvaki, pa se je izkazala tudi Kekova četa, ki je po tihem sicer upala na preboj med najboljši 16, na koncu pa svoje drugo prvenstvo s popolnoma prenovljeno ekipo končala na odličnem 18. mestu.

Veliko je bilo govora o Jabulaniju, ki naj bi veljala za najboljšo žogo, a se je le-ta na redkejšem zraku obnašala nekoliko nepredvidljivo. Vseeno pa se je nogomet gledal (tudi) zaradi zadetkov, ki smo jih na tem prvenstvu videli precej, tudi nekaj takšnih, ki bodo ostali v spominu. Za Slovence je zagotovo najpomembnejši prvi, ki ga je dosegel kapetan Robert Koren, nato izjemen strel z razdalje Valterja Birse, nazadnje pa je število zadetkov zaokrožil Zlatan Ljubijankič. Vsak od njih je vreden zlata. Slovenska igra, je bila tudi ko ni stekla, bolje uigrana, še več, bila je moštvena. Kolektivna igra je slovenskim fantom prinesla štiri točke, naš neposredni tekmec za napredovanje z 9,5 milijona dolarjev vrednim selektorjem, pa se je izvlekel šele ob pomoči Američanov.

Zadnje dni je svet razveseljevala tudi preroška hobotnica po imenu Paul, ki je pravilno napovedala izide nemških tekem in kasneje dala odgovor o novem svetovnem prvaku. Osem tekem, kolikor jih je bilo odigranih na Soccer Cityju si je skupno ogledalo 670.809 gledalcev, tu pa so se sinoči veselili tudi Španci. Ob naslovu svetovnih prvakov so odnesli še lovoriko za najbolj športno vedenje. Sicer je glavni sodnik (tudi ta ni ostal brez madeža) 14-krat dvignil rumeni karton, porumeneli so skoraj da vsi nizozemski nogometaši, 26 prekrškov je utrpel tudi junak prvenstva, Andres Iniesta.

Tudi sicer po igri številk prednjačijo Španci, ki so na sedmih tekmah opravili 3.803 podaje, od tega je Xaviju pripisanih 669. Rekordno malo pa je bilo strelcev, ki so državi z Iberskega polotoka priborili pet kilogramski zlati pokal. David Villa je petkrat zatresel nasprotnikovo mrežo, dvakrat je bil natančen Iniesta, gol za preboj v finale pa je priskrbel kapetan Barcelone Carles Puyol.

32 reprezentanc je pisalo 32 različnih zgodb, 736 doživetij z le dvema državama, ki nista uspeli zatresti nasprotnikove mreže – Alžirija in Honduras, ob kar 16. zadetkih pomlajenih Nemcev, ter skupno 145 golih so Slovenci, ne z enajstimi, pač pa s triindvajsetimi pogumnimi srci prišli do 18. mesta. Fantom velja čestitati, hkrati pa se je potrebno ozreti v prihodnost, kjer bodo že jeseni na sporedu kvalifikacije za EP 2012. Zgodba srčnih, enotnih in tehnično podkovanih nogometašev gre novim zmagam naproti.

Tekst: Andreja Potočnik
Foto: Drago Wernig - TAKA