Kvalifikacijska tekma leta, kot so mnogi poimenovali srečanje slovenske izbrane vrste s Poljaki, se je razpletla bolje od vseh pričakovanj. Varovanci Matjaža Keka so v petem medsebojnem obračunu proti tokratnim nasprotnikom strnili svoje vrste in ob odlični predstavi na Ljudskem vrtu slavili s 3:0.

Kek je v boj za nove tri točke poslal skoraj da enako enajsterico, kot se je predstavila na slovitem Wembleyju, s to razliko, da je poškodovanega Boštjana Cesarja (pričakovano) zamenjal Matej Mavrič Rožič. Kot so po tekmi povedali tudi fantje sami, je bilo tokrat resnično 'nekaj čutiti v zraku' in slutnje o izvrstni predstavi domačega moštva, ki je s to tekmo zaključilo z igro na domačem terenu, kronali s tremi zadetki. Zmaga je bila najlepše darilo selektorju, ki je ravno na dan tekme praznoval svoj osebni praznik, ob tem pa so se nogometaši zahvalili tudi zvesti publiki, ki je na vseh domačih tekmah dodobra zapolnila štajerski nogometni hram.

Belo-zeleni so bili vseskozi boljši nasprotnik, ki je z ofenzivno igro ob hitrih podajah ter z agresivnim nastopom zlahka prihajal do kazenskega prostora, tam pa nemalokrat preveč zakompliciral, da bi se žoga morda še večkrat dotaknila poljske mreže. Že v 13. minuti je prvič zavreščalo med 12 tisoč glavo množico. Zlatko Dedič je tudi v drugo (zadel je na prvem obračunu pred slabim letom dni) po podaji Miše Brečka lepo prodrl v kazenski prostor in z diagonalnim strelom z desnico premagal gostujočega vratarja. »Že pred tekmo sem imel dober občutek. V boj smo se podali pametno, taktično dobro. Hitro smo dosegli zadetek in po tem je bilo vse lažje,« je tekmo videl strelec prvega zadetka, o sproščenem vzdušju pa so govorili tudi ostali. »Če bi videli vzdušje na avtobusu, bi lahko že pred tekmo pisali, da smo zmagali. Rezultati so pokazatelj, da se med sabo dobro razumemo, kar se vidi tudi na zelenici,« je prikimal Andraž Kirm, ki kot edini reprezentant igra na Poljskem.

Igra se je tudi v nadaljevanju odvijala pred Borucovimi vrati, ko sta poizkusila Kirm, nekoliko se je pri nameri o zadetku obiral Novakovič, Dedič in Jokič pa sta pošiljala natančne predložke v neposredno bližino gola, a mreža se ni zatresla vse do zadnje minute prvega polčasa. Kirm je na južnem delu stadiona nase iz gola potegnil gostujočega vratarja nato pa podal do Milivoja Novakoviča, ki je žogo spretno usmeril v gol. Ob tem si je nekoliko oddahnil tudi selektor, ki je že na prijateljski tekmi z Anglijo opozarjal na potrpežljivost ter potrebno samozavest, ki ju Novakovič (po poškodbi) potrebuje, da se bo znova prebudil.

Tudi v drugem delu so domači vršili pritisk na Poljake in v 62. minuti se jim je to tudi obrestovalo. Novakovič je lepo podal v sredino, kjer je Kirm videl Valterja Birso, ta pa izvrstno premagal poljskega vratarja, ki je že tretjič po žogo moral v svoja vrata. »Ni pomembno kdo zadane, šteje zmaga,« je Birsa po tekmi, tako kot smo od reprezentantov že navajeni, poudaril ekipni uspeh pred lastno statistiko. Slovenci so tokrat povsem nadigrali Poljake, ki do pravega strela na gol skoraj da niso prišli. Vse štiri poizkuse je popolnoma mirno ustavil Samir Handanovič. Priložnosti na strani domačih je bilo še nekaj, igra pa se je do konca srečanja večinoma odvijala pred poljskimi vrati. V 76. minuti je po podaji Zlatana Ljubijankiča žoga malo da ne znova prečkala oznako za gol, a jo je Boruc ustavil tik pred črto. Za konec so dvakrat poizkusili še gostje, a dlje kot do priložnosti za strel niso prišli.

Slovenci so nasprotniku zadali njihov tretji poraz, sami pa si prislužili nove tri točke, ki jih vodijo bližje k nastopu na svetovnem prvenstvu. Vsekakor je bila današnja všečna in kombinatorno izvrstna predstava Kekove čete lepo darilo za selektorjev rojstni dan, ki je v šali priznal, da je ob zdravju to najlepše darilo, ki ga je lahko prejel. »Danes je lepo biti selektor Slovenije. Moramo biti zadovoljni. Pravi odnos, samozavest in pogum so odločili srečanje,« je bil po srečanju zadovoljen Kek in ob odlični igri svojih varovancev izpostavil tudi zelenico, na kateri so slavili že četrtič. »Šteje tudi to, da je Ljudski vrt prava trdnjava slovenskega nogometa.«

»Tokrat je bila na naši strani tudi sreča, zadeli smo priložnosti, ki jih na prejšnjih tekmah nismo uspeli realizirati, tokrat pa se je vse izšlo v našo korist,« je o razlogih za tako odlično predstavo spregovoril bivši Domžalčan, kjer je igra stekla ne le po bočnih položajih temveč tudi pred nasprotnikovimi vrati, a obenem opozoril: »Tekma ni bila tako lahka, kot kaže končni rezultat. Vesel sem, da smo zmagali in da smo korak bližje k svetovnem prvenstvu.«

Boja pa s tem še ni konec. Po odlični predstavi na Wembleyju in sladki zmagi proti Poljakom sta pred izbrano vrsto še dve gostovanji. Najprej se bodo pomerili proti Slovakom, nato jih čaka še obračun s San Marinom, kjer Kekovim varovancem skoraj da zagotovo lahko pripišemo nov paket treh točk. »V obe tekmi gremo na zmago. Bomo videli kaj se bo dalo narediti na igrišču,« se je v prihodnje tekme ozrl strelec prvega od treh zadetkov. Birsa, ki je v svojem 27 nastopu dosegel prvi zadetek za slovenske barve pa k temu dodal: »Dokazali smo, da se nimamo koga bati. Na pravi tekmi se je pokazalo, da smo tisti pravi. Če bomo tako igrali tudi naprej, bodo tudi rezultati tukaj.«

Ali bo to dovolj za zgodovinsko uvrstitev na svetovno prvenstvo (trenutno je Slovenija v svoji kvalifikacijski skupini na drugem mestu), bo znano v kratkem. Zagotovo pa so tistim, ki so se odločili obiskati Ljudski vrt, ponudili večer, katerega bodo pomnili še dolgo. Večer, ki pomeni veliko več, kot cena na vstopnici.

Tekst: Andreja Potočnik
Foto: TAKA