To je naš futsal – tako se imenuje serija šestih dokumentarcev, ki nas vodijo do evropskega prvenstva, ki se začne 21. 1. 2026. Slovenija bo ena od gostiteljic, v Stožicah bo igrala Slovenija, v Stožicah pa se bo odločalo tudi o evropskem prvaku.

Pred nami je že četrta epizoda (predhodne so bile posvečene Tomislavu Horvatu, Mateju Fideršku in Marku Pečku), v kateri bomo spoznali reprezentanta Tea Turka.

V nadaljevanju sledita še dokumentarca z zgodbama Žige Čeha in Igorja Osredkarja.

To je naš futsal:
9. januar – Žiga Čeh
16. januar – Igor Osredkar

Oče in brat

»Prihajam iz občine Loški Potok, tu se vsi poznamo med sabo. Tu sem si ustvaril dom in tu bom živel po koncu kariere,« začne slovenski futsal reprezentant Teo Turk. Nogomet sta igrala starejši brat in oče. V kraju je bil malonogometni krožek, katerega član je postal star šest let. Pri 12 letih se je preselil v futsal šolo ŠD Extrem Sodražica (sprva je bil član selekcije U13, potem je prišel vse do članov), kjer se je učil in kalil, po dve tekmi na vikend je znal odigrati. »Še danes sem hvaležen staršem, ker so me vozili na treninge,« nadaljuje Teo. Njegov prvi trener je bil Boštjan Slavec.

Opazila ga je Litija

Ko je prerasel ŠD Extrem, se je leta 2016 javila Litija. »Spomnim se, da sem videl igralca, ki je padel, zatem krvavel in je želel nadaljevati z igro, čeprav so ga soigralci vlekli na klop. Pri sebi sem bil odločen: tega igralca hočem v Litijo,« pa se prve izkušnje s Teom Turkom spominja Tomislav Horvat, tedanji trener Litije, pozneje selektor reprezentance U21, danes selektor članske futsal reprezentance.

»Ko pokliče Litija, ne sprašuješ po financah. Vedel sem, da bom s prihodom v Litijo okrepil delo na treningu, veliko bolje treniral in napredoval. O mojih pogojih sem se s klubskim vodstvom dogovoril v petih minutah,« se spominja selitve v Litijo, zatem pa je v Sloveniji igral še za Maribor in FK Dobovec.

Prvič na tuje

Teo je ob tem končal šolo in se zaposlil. Z neverjetno energijo in predanostjo je usklajeval vse: čeprav se je bilo treba po službi še po dve uri peljati v eno smer, odtrenirati in se vrniti domov. To ga je kalilo, svoje pa je dodala še stroka – v Dobovcu zagotovo trener Kujtim Morina. Po treh sezonah v Dobovcu je pri njem dozorela želja, da se preizkusi v futsalu poklicno – začel je na Hrvaškem, pustil pečat v Italiji, danes uspešno igra v hrvaški ligi. Danes je član Rijeke, obožuje sonce na Kvarnerju in podaljšano kavo.

Parirati najboljšim

Ob vsem tem pa vsakič z veseljem obleče dres Slovenije. Začel je v reprezentanci U19 (dve tekmi), nadaljeval v reprezentanci U21 (19 tekem, 13 golov), za člane Slovenije je odigral 76 tekem, zabil je 14 golov. »Vedno znova rad pridem na reprezentančni zbor. Odkar sem v izbrani vrsti, nikoli nismo imeli tako dobre atmosfere,« izpostavi Teo, ki ga cenijo in spoštujejo soigralci. Eni mu pravijo, da je hrust. »Človek je stroj,« je slikovit soigralec Žiga Čeh.

Tako kot vsi pa se tudi Teo veseli domačega evropskega prvenstva.
»Evropsko prvenstvo je motiv v vsakem primeru. Doma, pred našimi navijači, pa bomo dali še 10 odstotkov več,« je jasen Teo, ki je jasen za konec: »Smo v fazi, da lahko pariramo najboljšim!«

Tekst: D.P.
Foto: M24.si