Po slovesu od naporne sezone v prvenstvu je pred nami še vrhunec v pokalnem tekmovanju, ponovitev lanskega finala med Mariborom in Celjem. Štajerski ekipi se z veseljem spominjata preteklih zgodb v Pokalu Slovenije, saj sta pogosto krojili razplet v sklepni fazi tekmovanja. Kdo pa ima več možnosti za novo lovoriko, preverite v statistični primerjavi.   

Na štirih medsebojnih tekmah v letošnjem prvenstvu sta si finalista razdelila po dve zmagi. Prve tri tekme so bile razmeroma izenačene, na zadnji pa je Maribor slavil prepričljivo. Vijoličasti so preživeli na prvem mestu kar 34. od 36. krogov, medtem ko so se Celjani dotaknili prvega mesta le v 2. krogu, vse od 15. kroga naprej pa preživeli na petem mestu. Mariborčani so bili dominantni predvsem na domačem igrišču, Celjani pa so imeli celo boljši izkupiček v gosteh, čeprav še vedno slabšega od vijoličastega. Podobna je slika, če se osredotočimo na učinek po polčasih. Državni prvaki so v prvih delih tekem prekosili Celjane kar za 33 točk, v drugih petinštiridesetih minutah pa le za sedem, saj so bili Celjani v tem obdobju bolj zbrani. Vijoličasti so bili zelo razigrani v napadu, saj so v povprečju dosegali več kot dva zadetka na tekmo, oziroma več kot dvakrat več od varovancov Miloša Rusa. Slednji je lahko precej bolj zadovoljen na igro v obrambi, ki je bila primerljiva z mariborsko, obe pa sta bili med najboljšimi v prvoligaški konkurenci.

Kaj pa pokalno tekmovanje? Obe moštvi sta preskočili uvodno dejanje in v drugem krogu v gosteh premagali nižjepostavljenega nasprotnika. Maribor je na poti do finala odpravil Zavrč, Olimpijo in Triglav, Celjani pa Brda, Dravinjo in Aluminij. Vijoličasti so si edini poraz privoščili proti Olimpiji, Celjani pa niso izgubili nobene tekme, ter skupno prejeli en sam zadetek. Tako Maribor, kot Celje se lahko že pohvalita s pokalno lovoriko. Mariborčani so v desetih finalih kar sedemkrat dvignili pokal, Celjani pa so bili uspešni le enkrat od šestih poskusov.

Podrobno si velja ogledati, kako sta oba finalista v letošnjem prvenstvu delovala v posameznih, enakomerno porazdeljenih obdobjih znotraj časovnega okvira tekme. Kar se tiče strelskega učinka, opazimo pri Mariboru konstantno rast, z eno veliko izjemo. V obdobju med 45. in 60. minuto, torej takoj po odmoru, občutno pade storilnost mariborskih napadalcev, kar pa uspešno nadoknadijo v sami končnici tekme, kjer so neizprosni do nasprotnika. Celjani, ki so precej uspešnejši v drugih polčasih, se soočajo z dvema obdobjema negotovosti. Prvo nastopi tik pred odhodom na odmor, drugo pa nekje v času prvih menjav, torej od 60.-75. minute. Tudi Celjani so nepopustljivi v zadnjih minutah, saj so v zadnji šestini tekem dosegli več kot 30% vseh letošnjih golov v prvenstvu.

Nazorna je tudi slika prejetih zadetkov, porazdeljeh v časovne intervale. Mariborčani večino golov dobivajo v zadnji tretjini tekme, medtem ko so najbolj zbrani takoj na začetku. Tudi Celjani običajno dobro krenejo v samo tekmo, vendar koncentracija počasi popušča vse tja do izteka prvega polčasa. Tudi Celjani imajo največ težav z zbranostjo v obdobju od 60.-75. minute, kar pa se konkretno spremeni v sami končnici tekme, kjer v povprečju prejmejo okrog 5% zadetkov. Zanimivo, ravno v končnici so tudi najbolj učinkoviti v napadu.

Pod drobnogled smo vzeli tudi igralce, od katerih pričakujemo, da bodo imeli tudi najpomembnejšo besedo na samem finalnem obračunu.

Vratarja: Jasmin Handanović proti Maticu Kotniku

Prva in verjetno največja razlika med obema najboljšima vratarjema finalistov pokala so izkušnje. Jasmin Handanović, ki je več kot deset let starejši od kolega na golovi črti Celja, je v svoji karieri doživel že marsikaj, odlično branil v finalih, na derbijih, na ostalih pomembnih domačih in tujih tekmah, na klubskem in reprezentančnem nivoju. Matic Kotnik ima za seboj šele leto in pol nastopanja na domači prvoligaški sceni, kjer pa je takoj opozoril na svoje kvalitete. Celjski vratar je letošnjo sezono sklenil kot edini nogometaš, ki je na prvoligaških igriščih preživel prav vse minute, ter na 36. tekmah uspel ohraniti nedotaknjeno mrežo kar v dvanajstih primerih, oziroma največkrat med vsemi. Handanović je na drugi strani izpustil tri tekme in desetkrat ubranil vse, kar je bilo potrebno. Handanović, ki v povprečju prejme nekaj manj kot zadetek na tekmo, je najdlje zdržal nepremagan 367 minut, oziroma slabo tekmo več od celjskega vratarja, ki v povprečju prejema nekaj več kot zadetek na tekmo. Oba vratarja sta stala v vratih svojih klubov na vseh štirih prvenstvenih tekmah med Mariborom in Celjem. Handanović je prejel pet golov, Kotnik kar devet, s tem, da se lahko oba pohvalita s 77% ubranjenih strelov.

Centralna branilca: Nejc Potokar proti Marku Krajcerju

Na štirih medsebojnih obračunih v prvenstvu, je eno tekmo brez prejetega zadetka oddelala le centralna obramba Maribora. Slednja pa se po poškodbi Aleksandra Rajčeviča spopada s težavami in iskanjem prvega poglavarja. Med zanesljivejšimi centralnimi branilci je zagotovo Nejc Potokar, ki se je v mladinskih kategorijah dokazoval prav v Celju, kjer sicer kraljuje Marko Krajcer. Eden najbolj izkušenih Celjanov  je v letošnji sezoni oddelal kar 35. prvoligaških tekem, vseh po devetdeset minut.  Krajcer je zelo nevaren tudi ob prekinitvah, saj je z odličnim odrivom pogosto prvi pri visokih žogah. Tako je bilo tudi v Mariboru, ko je dosegel edini letošnji zadetek v prvenstvu. Potokar je na drugi strani igral precej manj, čeprav je obramba vijoličastih z njim v postavi trša od povprečja.

Bočna branilca: Martin Milec proti Sebastjanu Gobcu

Če smo pri vratarjih izpostavili izkušnje, potem to velja tudi pri primerjavi bočnih branilcev, le da je kilometrina obrnjena na glavo. Sebastjan Gobec je namreč nogometaš, ki je v letošnji sezoni podrl kar dva rekorda in postal najizkušenejši nogometaš v zgodovini prvoligaškega tekmovanja. Martin Milec je na drugi strani šele dobro začel z igranjem na najvišjem domačem nivoju, čeprav ima za sabo že številne težke tekme, kot je bila recimo tista v Londonu, ko je pazil na Garetha Bale-a. Oba nogometaša blestita v drugem delu sezone, Mariborčan z razigravanjem soigralcev in asistencami, Celjan pa z zadetki iz prekinitev. Član državnih prvakov je verjetno nekoliko bolj kombinatoren in ofenzivno naravnan, medtem ko Gobec več pozornosti posveča izpolnjevanju taktičnih nalog trenerja v sami obrambi.

Defenzivna vezista: Aleš Mertelj proti Blažu Vrhovcu

Oba nogometaša v osrčju zvezne vrste sta si v številnih elementih precej podobna. Rada imata kratke, enostavne podaje, svojo igro v celoti podrejeta uspehu ekipe, s svojim karakterjem pa precej pripomoreta tudi k dobremu vzdušju v slačilnici. Mertelj je verjetno nekoliko bolj vsestranski nogometaš, Vrhovec pa predstavlja sodobnega defenzivnega vezista, ki pogosto organizira tudi daljše napade. Zelo izenačena je tudi njuna statistika v letošnjem prvenstu. Oba sta nastopila na sedemindvajsetih tekmah, dosegla po en zadetek in bila v postavi ekipe pri šestindvajsetih prejetih zadetkih. Mertelj, ki je tudi enkrat asistiral, je sicer nekoliko popustil v spomladanskem delu sezone, Vrhovec, sicer pravi zbiratelj rumenih kartonov, pa je imel manjše tažave takoj po menjavi trenerja, ko se je moral prilagoditi na drugačen sistem igre.

Ofenzivna vezista: Goran Cvijanović proti Mihi Zajcu

Sokrajana iz Šempetra pri Gorici bosta zadolžena za kreacijo in pošiljanje koristnih žog proti soigralcem v konici napada. Cvijanović ima za sabo verjetno eno najboljših sezon v karieri, saj je izključno v prvenstvu zbral kar devet asistenc in še dvanajstkrat premagal nasprotnika. Miha Zajc, sicer tarča številnih klubskih oglednikov, je v letošnji sezoni šele debitiral med prvoligaško druščino, a že takoj dosegel dva prekrasna zadetka za Olimpijo. Pri Celju se še ni uspel vpisati med strelce, čeprav je bil že nekajkrat zelo blizu. Oba nogometaša imata zelo natančen strel z razdalje, ki ga tudi rada preizkušata. Član slovenske A-reprezentance je tesno povezan z večino uspešnih akcij vijoličastih, saj je na zelenici dočakal kar 84% vseh zadetkov, ki jih je Maribor zabil v prvenstu. Član mlade reprezentance Slovenije pa je v tem pogledu nekoliko skromnejši, saj v povprečju spremlja le nekaj več kot 1,3 gola na tekmo.

Krilna napadalca: Agim Ibraimi proti Benjaminu Verbiču

Trenutek navdiha bosta skušala ujeti Agim Ibraimi in Benjamin Verbič, verjetno tehnično najbolje podkovana nogometaša v vrstah finalistov. Mariborčan je v preteklih dneh prejel priznanje za najboljšega nogometaša na slovenskih zelenicah, še pred tem pa so ga za najboljšega izbrali tudi rojaki v Makedoniji. Verbič na drugi strani velja za enega najbolj perspektivnih nogometašev v vrstah Celja, ki ga odlikujejo podobne sposobnosti, kot kolega v vijoličastem dresu. Oba sta ljubljenca navijačev svojih klubov, četudi je Ibraimi v preteklosti nastopal za rivala iz Ljubljane. Štajerski virtuoz je v zadnjem obdobju postal eden najboljših podajalcev pri državnih prvakih, asistiranje pa gre dobro od nog tudi Verbiču, ki je zbral prav toliko zadnjih podaj, kot je zmogel zadetkov v prvenstvu in pokalnem tekmovanju skupaj.

Osrednja napadalca: Marcos Morales Tavares proti Gregorju Bajdetu

Prav napad bi znal predstavljati eno ključnih prednosti za državne prvake, saj imajo v svojih vrstah najboljšega strelca prvenstva. Marcos Tavares je kar tri od sedemnajstih letošnjih zadetkov dosegel na zadnji tekmi proti Celju, kateremu je sicer že enajstkrat poslal žogo čez črto. Bajde, ki se rad postavlja tudi v vlogo krilnega napadalca, je na drugi strani v letošnji sezoni zmogel le pet zadetkov, a prav vsi so predstavljali prve zadetke na tekmah za Celjane. Ena od žog je končala tudi v mreži Handanoviča, proti kateremu je sicer grozil 294 minut v letošnji sezoni. Še za približno dvesto minut daljše je povprečno obdobje, ki ga Bajde potrebuje za dosego zadetka. Tavares je tudi v tem pogledu bistveno uspešnejši, saj zabija na vsakih 121. minut. Tavares je sicer peti najboljši klubski strelec Maribora, Bajde pa je postavljen v vlogo naslednika Romana Bezjaka.

Trenerja: Darko Milanič proti Milošu Rusu

Sila zanimiv bo tudi spopad obeh strokovnjakov na klopi finalistov. Darko Milanič sedi na stolčku državnih že peto sezono, medtem ko je Miloš Rus začel z delom v Celju šele med zimskim premorom. V letošnjem prvenstvu sta se omenjena pomerila dvakrat in si razdelila vsak po eno zmago. Na prvi tekmi v Celju je celjski strateg taktično presenetil trenerja državnih prvakov, ki se mu je oddolžil z visoko zmago pred dvema tednoma. Milanič je v letošnji sezoni v povprečju zbiral nekaj manj kot 2,5 točke na tekmo, Rus pa je ob enkovrednem razmerju med zmagami, porazi in remiji, osvajal 1,33 točke na tekmo. V prvenstvu je Darko Milanič popeljal svoje fante največ do sedmih zaporednih zmag, trener Celja pa ni uspel zmagovati v nizu. Najdaljša serija porazov obeh taktikov je znašala dve prvenstveni tekmi.

Skrita aduta: Dejan Mezga proti Andražu Žureju

Že v lanski izvedbi pokalnega finala sta pomembno besedo odigrala dva nogometaša, ki pred tekmo nista spadala med najbolj vroče igralce. (Matic Črnic in Benjamin Verbič) Darko Milanič bi lahko veliko stavil na Dejana Mezgo, ki je sicer konstantno odličen tekom celotne sezone. Hrvaški vezist namreč velja za pravega specialista za Celjane, saj jim je v svoji karieri nasul kar osem golov, največ med vsemi klubi, proti katerim je nastopil. Andraž Žurej je na drugi strani šele začel z dokazovanjem, kar pa mu je v dosedanjem delu letošnje sezone odlično uspevalo. Celje je vselej v letošnji sezoni končalo tekmo s tremi točkami v žepu, če se je Žurej uspel vpisati med strelce. Enkrat je zadel tudi proti Mariboru, kjer je najboljši asitent ravno Dejan Mezga.

Tekst: MKo
Foto: Ekipa