Gregor Židan je pustil globok pečat v dresu Oplasta, kjer je igral  z dresom številka 14, zbral je 22 nastopov, dosegel je šest zadetkov, v klub pa je prišel pred sezono 2004/05.

»Dragan Perendija in Marko Berginc sta me motitivrala. Potem sta mi projekt lepo predstavila še Branko Velišček in Ivan Ručna. Nisem vedel, kam odhajam,« pove Židan.

Pa se je začelo.
»Ko sem prvič prišel v Kobarid, je takoj prvi stik z vodstvom pripomogel k temu, da sem se po neuspeli avanturi v Zagorju odločil, da nadaljujem prav v dresu Oplasta.«

Kakšni so spomini?
»Lepi in prijetni, teh časov ne bom nikoli pozabil.«

In potem nadaljuje:
»V svoji karieri sem doživel kar nekaj vrhuncev, to, naslov pokalnega prvaka z Oplastom, pa je prav gotovo v rangu tistih, ki sem jih že imel.«

Ko ste postali pokalni prvak, ste padli kar na kolena po prejemu kolajne.
»Štirikrat na teden smo se vozili Dragan in Rajko v Kobarid, bilo je naporno, sam sem takrat večinoma vozil, saj mi je bilo slabo, če sem sedel zadaj. S pokalnim naslovom so bile vse težave in vsi napori poplačani in pozabljeni.«

Ste ohranili stik s futsalom tudi po koncu kareire?
»Sem, čeprav mi je mali nogomet bolj ležal, sem pač rojen nogometaš. A še danes priporočam vsem mladim futsal, saj se lahko precej naučijo, kar jim prav pride.«

Tekst: D.P.
Foto: D.P.