Štiriindvajsetletni Žiga Knafelc iz Pobegov (član MDNS Koper-na sliki drugi z leve) se je od 3-9. julija nahajal v Baskiji, v mestu San Sebastián, ki velja za eno najlepših mest v Španiji. Na posebno povabilo vodje Referee Abroad Academy, se je kot ustrezen kandidat med številnimi sodniki iz cele Evrope profiliral mladi, izredno nadarjeni koprski pomočnik sodnika, ki je bil s strani Zveze nogometnih sodnikov Slovenije nominiran za udeležbo na jubilejnem 30. turnirju Pokal Donosti, ki je potekal za mlade igralcev v starostnih kategorijah U-16 do U-19.

Med izbranih 8 glavnih sodnikov in 4 pomočnike sodnika, ki so se udeležili t.i. Referee Abroad Academy v San Sebastiánu, se je uspelo uvrstiti tudi našem talentu, ki je bil na turnirju vsako tekmo pod nadzorom posebne kamere s katero se je kasneje analiziralo delo sodnikov in pomočnikov, iskalo možnosti za izboljšave in odpravljanje napak.

Delo našega sodnika je z budnim očesom opazoval tudi specialist za razvoj in napredek pomočnikov sodnikov, Šved Leif Lindberg, ki je bil leta 2000 pomočnik Andersa Friska na finalu Eura 2000 v Rotterdamu med Italijo in Francijo, dve leti pozneje leta 2002 pa je bil v Yokohami tudi eden od dveh pomočnikov Pierluigija Colline na finalni tekmi SP v Južni Koreji in na Japonskem med Brazilijo in Nemčijo.

Pokal Donosti je španski in eden najpomembnejših evropskih mladinskih nogometnih turnirjev. Poteka vsako leto v drugem tednu julija v idiličnem mestu San Sebastián in vključuje nogomet za fante in dekleta, stare od 16 do 19 let, vključno s številnimi ekipami iz ZDA in različnimi evropskimi ekipami največjih klubov na stari celini.

Zaključni obračuni so bili odigrani na čudovitem stadionu Anoeta (39.313 sedežev), domu priznane španske prvoligaške ekipe Real Sociedad v katerega je na začetku leta 2006 iz Domžal za odškodnino 1mio € prestopil danes upokojeni nekdanji slovenski reprezentant in mladinec Olimpije v generaciji igralcev rojenih leta 1984 Dalibor Stevanović (Deportivo Alaves, Maccabi Petah Tikva, Vitesse Arnhem, Volin Lutsk, Slask Wroclaw, Torpedo Moskva, Mordovia Saransk, Slaven Belupo, Servette, Stade Nyonnais). 

Po povratku v domovino smo z Žigo Knafelcem opravili krajši intervju, ki vam ga predstavljamo v naši rubriki "POSTANI SODNIK".

1. Žiga, udeležil si se jubilejnega 30. turnirja za pokal Donosti, ki od leta 2016 velja tudi kot akademija za mlade perspektivne sodnike (Referee Abroad Academy). Kako je pravzaprav prišlo do tvoje udeležbe?

Projektni Vodja akademije Niclas Erdmann je ZNSS poslal povpraševanje, vkolikor ima organizacija mladega med 20 in 25 let starega pomočnika sodnika, ki sodi vsaj v 3. slovenski ligi. Prejel sem klic s strani vodje oddelka za sodniške zadeve ter bil nominiran za udeležbo na akademiji, kar sem z veseljem in brez posebnega razmišljanja nemudoma sprejel, saj mi je ogromno pomenilo, da predstavljam ZNSS na akademiji. Vesel sem bil zaupanja s strani naše sodniške organizacije in v čast mi je bilo, da bom predstavnik Slovenije.

2. V Baskiji na Pirenejskem polotoku si sodil številne tekme. Nam lahko poveš katera se ti je najbolj vtisnila v spomin?

Tako je, na turnirju v San Sebastianu sem ob vsakodnevnem večurnem izobraževanju z mentorji, imel tudi veliko odsojenih tekem, seveda pa mi bo zadnja tekma ostala za zmeraj v spominu. Bila je finalna tekma kategorije U-16, katera se je igrala na stadionu Real Arena, ki je sicer stadion Real Sociedada in sprejme 39 tisoč ljudi. Stadion je zares nekaj posebnega, užival sem, motiv je bil še višji. Na sami tekmi je bilo okoli 2 tisoč ljudi in zelo dobra, prava navijaška atmosfera z bobni, petjem, sirenami. Tekma je bila tudi predvajana v živo, tako, da so me moji domači v domovini lahko spremljali prek televizijskih ekranov.

3. Prihajaš iz nogometne družine a si prvi sodnik. Tvoj oče g. Borut Knafelc je predsednik Medobčinske nogometne zveze Koper in delegat na tekmah Prve lige, medtem ko je tvoj "nono" g. Aldo Knafelc starosta delegatskega dela, ki se je po dolgih letih delovanja kot eden najbolj prepoznavnih delegatov v tekmovanjih na nivoju NZS upokojil konec leta 2014. Kako to, da si se ti znašel v sodniških vrstah?

Res je, smo zares nogometna družina od vedno in odkar vem zase, je nogomet pri hiši na polno. Vsi smo bili nogometaši, potem pa dalje v različnih nogometnih vlogah. Že od malih nog me je zanimalo sodniško delo, spremljal sem sodnike, ki so nas predstavljali na najvišjih tekmovanjih v Evropi. Omenil sem staršem in seveda ¨nonotu¨, da si želim postati sodnik. Pozanimali smo se, kdaj lahko opravim sodniški izpit, uspešno sem ga opravil pri svojih 15. letih in vse od takrat uživam v tem delu.

4. Koprsko sodniško društvo je v preteklosti tradicionalno proizvajalo vrhunske sodnike kot so D. Skomina, R. Ponis, M. Antić, Ž. in M. Vidali, R. Zirnstein, M. Radovanović, A. Habibović, R. Spasojević, D. Mihalič in drugi. Kako pomembno je, da imajo mladi sodniki zglede v starejših kolegih in ali vam bolj izkušeni sodniki pomagajo z nasveti?

Da so bili/in so uspešni sodniki v koprskem društvu je imelo name velik vpliv, saj sem videl, da obstaja možnost uspeha in da s trdim delom lahko pridem do nivoja, kot so ga dosegli omenjeni sodniki. Njihove nasvete sem vedno in jih še sprejemam. Ogromno so me že naučili in še vedno se učim od njih. Moram povedati, da so mi v veliko pomoč, veliko se v našem društvu sproti pogovarjamo, analiziramo. Hvaležen sem jim za njihovo podporo.

5. Doma te je čakal enoletni sin in žena. Kako pomembna je njuna podpora in lastna organiziranost časa pri opravljanju sodniškega dela, ki verjetno terja veliko odrekanja in odsotnosti od doma ter vsekakor vpliva na manj preživljanja časa z najbližjimi?

Podpora žene je zelo pomembna, saj vidi, da uživam v sodniškem delu. Res je, da zaradi tekem mogoče preživim kakšen dan manj brez njiju, vendar ni lepšega kot se po tekmi vrniti domov v njihov objem. Sedaj sem bil prvič cel teden brez njiju in ni bilo lahko, vendar ravno zaradi njune podpore je bilo toliko lažje. Morem pa povedat, da moja žena Gabrijela pred vsako tekmo poskrbi, da me čaka energetska pijača in nekaj sladkega (tu pazim-smeh) v hladilniku.

6. Sodiš že od svojega 15. leta in glede na svojo starost že precej dolgo nosiš sodniški dres. Kaj te je tako mladega navdušilo, da si se odločil vključiti v sodniške vrste?

Tako, kot sem že omenil, me je aspekt sojenja že od malih nog zanimal in seveda odličnost slovenskih sodnikov na evropski sceni je v meni zbudilo upanje do uspešne kariere v nogometu.

7. Na tekmi 2. SNL si debitiral na derbiju Šaleške kotline dne 23. avgusta 2020 v Šmartnem ob Paki na tekmi Šmartno 1928 - Rudar Velenje. Je prva tekma za sodnika na nivoju posameznega tekmovanja posebna izkušnja?

Zame je ta tekma bila zelo posebna izkušnja. Veliko prav posebnih stvari. Glavni sodnik je bil Damir Skomina, takrat naš najboljši sodnik, tekma je bila predvajana na televiziji in še moja prva tekma v 2 slovenski ligi. Trema zaradi vseh naštetih dejavnikih je bila malce prisotna, a to je povsem normalno, je pa bila taka pozitivna in tekmo smo, cela ekipa, odsodili zelo dobro. Vsaka prva tekma na posameznem nivoju je vselej posebna izkušnja in lahko povem, da se spomnim vsake tekme, ki je bila prva na posameznem nivoju.

8. Odkar si uvrščen na najvišjo listo državnih pomočnikov sodnika od leta 2017 si zbral približno 50 na nivoju 3. SNL in nekaj več kot 20 tekem v 2. slovenski nogometni ligi. Kakšni so tvoji naslednji cilji v sojenju?

Vsakič, ko razmišljam o posameznih ciljih, si povem, da moram iti stopničko po stopničko naprej in da moram odsoditi vsako tekmo po svojih najboljših zmožnostih, potem pa dalje. Ambicije imam visoke in resnično upam, da bom nekoč dobil priložnost soditi 1. slovensko ligo, kar bi zame pomenilo velik uspeh in zadovoljstvo ter korak naprej. Če se mi pa v karieri ponudi priložnost za evropski nivo, bo pa to zame ta trenutek nekaj težko predstavljivega.

9. Kaj je najtežje pri opravljanju sodniškega dela in kateri je bil dosedanji tvoj najtežji trenutek v karieri?

Opravljanje sodniškega dela mislim, da ni vedno enostavno. Na igrišču včasih oz v nekem trenutku se zna zgoditi, da nisi ravno priljubljena oseba in razumem drugačen pogled akterjev na nek dogodek, nogomet je igra emocij. Je pa tako, da naša naloga ni, da smo priljubljeni, ampak pri delu natančni in pošteni do vseh udeležencev.  Menim, da se sodniki trudimo, da s svojo osebnostjo in profesionalnostjo ter načelnostjo, vzbudimo pri ostalih udeležencih tekme pozitivno mnenje glede naših odločitev. Vem, da včasih igralci in občinstvo nimajo istega mnenja, a tako pač je. Veliko delamo na tem, da ne glede na dogodke okoli nas ostanemo zbrani in fokusirani.  Morem ¨potrkat po lesu¨, zaenkrat prav hude izkušnje v sojenju še nimam. Po tekmah smo z nogometaši večinoma v dobrem odnosu.

10. Kaj bi svetoval mladim fantom in dekletom zakaj naj postanejo sodniki?

Opravljanje sodniškega dela ti lahko ponudi zelo veliko. Spoznaš veliko dobrih ljudi, pridobiš izkušnje, ki jih lahko uporabiš v vsakdanjem življenju, ostaneš športno/nogometno aktiven in z veliko dela lahko postaneš tudi zelo uspešen. Če imaš rad nogomet in misliš, da bi lahko opravljal sodniško delo, potem priporočam vsakemu mladeniču/mladenki, da se nam pridruži.

Tekst: NZS/ ŽD