Siniša Brkič je trener kranjskega Triglava, s katerim napreduje iz sezone v sezono. V letošnji sezoni je klub pripeljal na rob zgodovinskih dosežkov, s šestim mestom po jesenskem delu Prve lige Telekom Slovenije in uvrstitvijo v polfinale Pokala Slovenije. Brkić kot trener najraje igra proti primorskim ekipam, kot nogometaš pa je edina prvenstvena zadetka zabil Prekmurcem, ekipama Beltincev in Mure..
 

Ja, to me je krasilo tudi kot nogometaša. V tistem obdobju sem bil v Domžalah sezono in pol tudi kapetan, tako da sem bil že takrat pravi vodja. Na tisti čas me vežejo lepi spomini. Bilo je enkratno.

Sam polagam zelo veliko na red in disciplino, sem natančen in to skušam prenesti tudi na igralce. Mogoče sem včasih prestrog in zahtevam več, kot je kdo sposoben, ampak to se bo nogometašem zagotovo vrnilo nazaj. Smo v takšni situaciji, kakršni smo. Samo z delom, disciplino in borbenostjo lahko pridemo do rezultata in ker smo kvalitetni, se nam to v neki meri tudi obrestuje.

Največ pozornosti posvečam sami igri, tako v obrambi kot v napadu. Igra v obrambi nam v zadnjih treh letih nikakor ne steče, saj se ukvarjamo neprestano z določenimi težavami. Moštvo se menja, imamo veliko mladih nogometašev in v tem elementu smo zagotovo nekoliko slabši. Sem mnenja, da morajo pri temu dati delček tistega, potrebnega, tudi nogometaši sami. Na njih je to, da pokažejo željo, srčnost v igri, v obrambni liniji. Igro v polju smo definitivno popravili, predvsem v napadu. Treninge prilagajamo nogometašem, pozornost pa posvečamo tistim stvarem, v katerih smo slabši. Igro imamo, a zaenkrat to pomlad še nimamo rezultata. Ne glede na vse, fantje napredujejo. Opazi se, da mladi fantje postajajo zanimivi. Veliko igrlacev se je vključilo v moštvo tudi iz mladinskega pogona. Imamo nekaj mladeničev letnika 96, ki so tudi v reprezentanci. Želimo zmanjšati zahteven prehod v člansko vrsto, ampak potrebujemo čas.

Niti ne, mi imamo majhen kader. V danem trenutku iščemo najboljše rešitve. Stojnića smo iz obrambe pomaknili naprej in zares se odlično znajde. Mislim, da mu ta pozicija tudi najbolj ustreza. Tu lahko pokaže svoje znanje, ima specifične lastnosti. Kolikor spremljam, sem videl , da je podobno storil tudi kolega Mojsilović, ki je Zeca premestil iz obrambe v zvezno linijo. Vsak trener išče najboljše možnosti za ekipo, da pride do željenega rezultata. Mislim, da sta Stojnić in Jelar dokazala svojo sposobnost igranja v zvezni vrsti. Glede rotiranja pa ne vem, če se ravno strinjava, saj nam poškodbe v veliki meri krojijo sestavo ekipe. Izbiram seveda tudi na podlagi forme, ampak neprestano so prisotne kompenzacije. Nekatere ekipe imajo veliko število kakovostnih nogometašev in si lahko privoščijo rotiranje, mi pa žal tega nimamo. Kot trener bi zagotovo bil bolj zadovoljen, če bi imel na razpolago 22 enakovrednih nogometašev, saj bi lahko zaostril konkurenco, pilil formo. Tako pa se v našem primeru rotiranje včasih posreči, drugič spet ne. Zaenkrat nam je to uspevalo, videli pa bomo, kako bo naprej.

Pelko je bil standardni vratar v lanski sezoni, držal je kontinuiteto in prejemal je malo zadetkov. Na čelu z Roškarjem smo imeli tudi stabilno obrambo. Curanović je sedaj dobil priložnost, ker ima Pelko nekaj težav s hrbtenico. Sicer pa je Pelko še vedno standardni prvi vratar. V realnosti je drugače. Če ne bi imeli težav, zagotovo ne bi toliko rotiral. Trenutno je Curanović naš prvi vratar, kljub temu da dela nekatere napake. Dokler se Pelko ne vrne, mu dobro konkurenco predstavlja mladi Sorčan. Če je dobra, pozitivna konkurenca, se pozna tudi napredek. Ljubosumja v ekipi ne sme biti.

To je prava katastrofa. Nočem jamrati, ker to ni v mojem običaju. Tisti ki zmagujejo lahko rečeje, da jim je vseeno. Ampak to je res težava. Priprave smo oddelali zares enkratno, bili smo v Medulinu, po tem pa nismo več videli naravne podlage. Naša umetna trava je slaba, dotrajana. Dobro sicer, da jo sploh imamo. Nogometašem je težko trenirati na umetni podlagi, kajti vsi deli telesa so podvrženi dodatnim obremenitvam. Tako se je tudi Zolić poškodoval. Ko iz umetne površine prideš na naravno, se takoj pozna. Že po petnajstih minutah si utrujen. Problem predstavljajo tudi preloženi termini. Pripravljamo se na enega tekmeca, sledi odpoved, pa se moraš ponovno prilagoditi drugemu. Mi se moramo prilagajati vsakemu nasprotniku, saj nismo tako močni, da bi lahko drugim vsilili našo igro. In to je velika težava. Imamo natrpan urnik, nekateri hodijo še v službe in zagotovo to niso dobri pogoji za delo, kljub temu, da se v klubu maksimalno trudijo. Potrebovali bi nekaj več, mogoče reflektorje. Kakorkoli, ker sem realist, me to niti ne boli. Zagotovo delamo v slabših pogojih kot ostali prvoligaši. Za primerjavo poglejte samo Aluminij, s kakšnim številom dobrih igrišč razpolaga. Mi pa moramo trening oddelati na silo, popoldan, ko nekateri sploh ne morejo priti, zaradi služb. Ampak ne bom tarnal. Zdaj igramo proti Olimpiji, doma smo močni.

Eni pravijo, da ne dajo nič na tradicijo. Ampak pri nas šteje. Rudar Velenja enostavno ne moremo premagati, pa ne zato, ker si ga ne bi želeli. Ob maksimalni pripravi, maksimalni želji in dobri igri ne zmoremo zabiti gola, dobimo pa naravnost smešnega. Podobno proti Muri in Mariboru. Edino s Celjem se lahko še normalno kosamo na vzhodnem delu države. Primorci nam pa odgovarjajo. Koper še posebno, mi se po drugi strani bojimo Rudarja. Sicer pa je bistvo, da osvojiš točke. Kjerkoli, ne glede na nasprtonika.

Žreb je bil hladen tuš. Verjeli smo, da bomo glede na našo situacijo v klubu, imeli dovolj sreče, da se Mariboru izognemo. Na zadnji prvenstveni tekmi smo se odpravili v Maribor po presenečenje, a je odločila kvaliteta. Sedaj pa smo, po žrebu, padli na realna tla in to moramo priznati. Zdi se misija nemogoče, ampak nogomet je nepredvidljiv in ob dobri dnevni formi je vse mogoče. Vsako tekmo gremo na zmago in če bo imel Maribor slab dan, se nam lahko posreči. Sem pa realen. Če bi zdaj govoril, da bomo izločili Maribor, bi bilo smešno. Ampak pokal je sedaj prestavljen. Če do maja ujamemo pravo formo in si ob tem že zagotovimo obstanek, potem je vse mogoče.

Najlažje je igrati proti Mariboru. Tisti, ki se želi dokazati, se bo proti Mariboru, ki je za to idealen tekmec. Če si uspešen proti Mariboru, te vsak opazi. Maribor je naša Barcelona, je kvaliteta s širokim kadrom izjemnih igralcev. Lahko je prebrati njihovo igro, ampak oni naredijo stokrat enako akcijo, ki jim na koncu vedno uspe. Mi smo jih dvakrat premagali pred domačimi gledalci. Maribor je pač magnet in naša navijaška skupina Small faces še dodatno vzpodbudi nogometaše kar je popolnoma drugače, kot npr. v Mariboru, kjer je že v tretji minuti tekma končana. Doma smo zagotovo sposobni premagati vsakega, v gosteh se pa žal moramo prilagajati.

Največji uspeh je zagotovo uvrstitev med prvoligaše po dodatnih kvalifikacijah in obstanek v ligi s sedmim mestom. Po drugi strani je katastrofa, ker smo izpadli proti Dobu, ampak od tega ne bežim. Nihče pa me do sedaj ni vprašal po okoliščinah pred tekmami z Dobom. Nogometaši sploh niso vedeli, če dodatne kvalifikacije bodo in to se pozna na motivaciji. Nekateri so planirali dopuste in splet vseh teh okoliščin se je seveda moral nekje poznati. Mi definitivno nismo bili pravi. Stavil bi, da lahko sedaj premagamo Dob pet tekem zapored. Tudi vse prijateljske tekme z Dobom smo dobili, ko je bil njihov trener kolega Javornik, ki je tudi sicer moj zelo dober osebni prijatelj. Zavedam se, da je bil to največji neuspeh, smo pa po drugi strani v lanski sezoni naredili lepo presenečenje, ko smo kljub velikemu zaostanku, osvojili deveto mesto z nizem izjemnih tekem. Na koncu pa se žal opazi le ta poraz proti Dobu. Vseeno mislim, da nas v prihodnje čaka precej več uspehov. Zaenkrat sem zadovoljen s tem, kar se dogaja.V življenju so vzponi in padci, ampak tako je.

Vse je mogoče, vendar je potrebno biti realen. Po jesenskem delu sezone smo zasedali šesto mesto, kar nam pred tem še ni uspelo. Imeli smo igro, prvega strelca, dokaj dobro obrambo. Izboljšali smo praktično vse elemente igre. Ampak med premorom, se je konkurenca precej bolj okrepila od nas. Če nam uspe narediti dobro serijo rezultatov, lahko to popravimo. V klubu so vsi seznanjeni z mojim ciljem, to je v poprečju ena osvojena točka na tekmo. V tem primeru si po mojem mnenju zagotovimo obstanek. Tudi vsi skupa j smo malo poleteli po osvojenem šestem mestu ob polsezoni. Želeli smo peto mesto, Evropo, ustvarjala se je pozitivna klima. Potem pa izgubimo tri tekme in žreb v pokalu nam nameni Maribor, kar pomeni trd padec na realna tla. Prioriteta tako ostaja obstanek v ligi, če bo kaj več, pa toliko bolje.

Verjemite mi, da bi to popravil, če bi poznal skrivnost. Pred domačimi gledalci je drugače, upam da bomo to v naslednjih tekmah potrdili. V gosteh fantje želijo, igrajo, ampak se ne izzide v nobenem primeru. Večkrat dobimo smešne gole iz prekinitev, avtogole, zapravimo vodstvo. Trenutno še recepta ne poznam, ampak delamo na tem. Mogoče sem nekaj kriv tudi sam, ki želim igrati odprto tudi na gostovanjih. Igramo napadalno, tudi z Mariborom ne igramo bunkerja. Mogoče je to moja napaka. Mogoče bi osvojili kakšno točko več, če bi se zaprli in igrali na točko, ampak mi želimo zadeti, igrati. Na dolgi rok bomo videli, če se bo ta filozofija izkazala za pravilno.

V Mariboru smo zasluženo izgubili. Želeli smo presenetiti, vendar nam ni uspelo. Prvi polčas smo odigrali katastrofalno, drugi polčas smo bili enakovredni. »Kiksnili« smo zagotovo v Murski Soboti, pa tudi proti Rudarju smo odigrali dobro. Nekateri mediji so pisali, da je bila Mura 05 v prvem polčasu dominantna, ampak to je smešno. Če analiziram igro posameznikov v Murski Soboti so zame vsi odlično odigrali. Tudi Curanović je odigral odlično, če odštejemo napako za zadetek. Prej ali slej se bo tudi nam odprlo in bomo začeli nabirati točke.

Za tekmo z Muro 05 je že sama matematika povedala dovolj. Z zmago bi ušli na devet točk in ob tekmi manj, bi lahko bila ta prednost še večja. Ni nam uspelo, Aluminij je zamenjal trenerja in se vrnil v igro. Mura 05 se ne predaja. Vsaka tekma bo kvalifikacijska. Po pravici povedano mi je vseeno, če izgubimo z Muro 05 in premagamo Olimpijo. Ni za delati tragedije. Točke so točke. Nobena sramota ni izgubiti z Muro 05. Realno gledano bi morali zmagati, ampak boljši ne zmaga vedno.Če premagamo Olimpijo, bo poraz proti Muri 05 pozabljen.Tako je v nogometu, kjer se gledajo izključno zmage.

Olimpijo smo že uspeli premagati v Stožicah v prvi sezoni, ko je Redžić zabil dva gola. Žal je trenutno poškodovan in se vrača šele poleti. Doma Olimpije še nismo premagali, čeprav smo bili nekajkrat blizu. Zagotovo nam Olimpija ne leži, želim si pa veliko število navijačev. Če bodo dali fantje vse od sebe in bodo leteli po igrišču, ne bi smel izostati niti rezultat. Potrebujemo kanček sreče, tudi zaradi samozavesti. Jaz verjamem, da bomo pokazali borbeno, pravo nogometno predstavo, rezultat bo pa povedal svoje. Zagotovo si želim zmage, s katero bi prekinili ta slab niz rezultatov. Zmage pa spet ne bom napovedal, ker bo izpadlo smešno.

Đurković je ob podpisu predpogodbe obljubil, da bo Olimpiji zabil dva gola. Jaz ga držim za besedo. Konstantno prihaja v priložnosti in upam da ne bo ravno proti Olimpiji zatajil. Dela dobro, odlično. Z Bubanjo se fantastično ujameta in sta zares dober tandem v napadu.

Želel bi še opozoriti na moje odlične sodelavce, Rajka Kondiča, Damjana Vidmarja in Nebojša Praljaka, ki delajo maksimalno. V ekipi vlada pravi moštveni duh in zares je enkratno. To nas drži v teh letih gor, tako da bi bilo tudi meni precej težje, če ne bi imel ob sebi tako čudovite ekipe. Vsi smo amaterji, delamo pa kot pravi profesionalci. Vsi dihamo skupaj za ekipo. To je naša glavna skrivnost uspeha. Fantom, pomočnikom se zahvaljujem in upam da se bomo vsi skupaj veselili obstanka v ligi.




Tekst: NZS
Foto: Ekipa