Marko Kmetec je v preteklem tednu sklenil svojo bogato športno pot v Kidričevem, kjer je tudi začel svoje nogometne korake. V svoji karieri je nosil dres kar sedmih različnih slovenskih prvoligašev, njegova zapuščina pa bo težko dosegljiva. 94 prvoligaških zadetkov ga uvršča na zavidanja vredno šesto mesto večne lestvice strelcev Prve lige NZS.
Začeli ste pri Muri, nato pa pravi razcvet doživeli v Mariboru. Kako se spominjate začetkov?
Prve nogometne korake sem naredil v Kidričevem, kot član pa sem najprej dočakal priložnost v Murski Soboti. Pri Muri sem bil še zelo mlad, po nabiranju izkušenj in nekaterih dobrih predstavah pa je sledila selitev v Maribor, kjer sem odigral dve zelo uspešni sezoni ter se veselil naslova državnega prvaka.
V svoji karieri ste igrali za številne slovenske prvoligaše. Kje ste se počutili najbolje?
Zagotovo v Mariboru in Olimpiji.
Preizkusili ste se tudi v tujini. Kako je bilo na Cipru?
Na Cipru je bilo vse v najlepšem redu, pa tudi družina je bila z mano. Tam sem preživel zelo lepa tri leta, edino kar mogoče malo obžalujem je to, da nisem že dve leti pred tem sprejel ponudbe iz Cipra. Ta liga je zelo močna in v njej igra veliko število tujih nogometašev. Pogoji za nogomet so odlični in lahko rečem, da je bila zares zelo lepa izkušnja.
Vaši kariero je zaznamoval tudi prestop iz Maribora neposredno k Olimpiji. Ste občutili nelagodje navijačev?
Prestop se je zgodil praktično čez noč in navijači so bili razumljivo zelo jezni. Takrat sem se pač tako odločil, saj me je zanimalo igranje tudi za drugi veliki klub v Sloveniji. V Ljubljani sem ostal kar nekaj časa in dejansko naredil tudi določen vzpon v svoji karieri, na podlagi katerega sem se kasneje prodal v tujino. Brez dvoma pa je Maribor eden največjih klubov v Sloveniji, ki ima najboljše navijače. Kakorkoli, v obeh klubih sem se dobro počutil in igral kar nekaj dobrih tekem, ter se tako uveljavil. Pri nas je to zelo težko, če ne igraš za katerega izmed teh dveh klubov.
Večni derbiji so bili vaša specialiteta, saj si še vedno lastite rekord z osmimi zadetki na dosedanjih derbijih. Od kje ste črpali motivacijo?
To so največji slovenski derbiji, kjer je vedno veliko gledalcev in s tem v povezavi tudi toliko večja pozornost javnosti. Takrat smo vsi nogometaši čutili neko posebno motivacijo, poleg tega pa sem bil tudi v dobri strelski formi.
V sezoni 2003/2004 ste postali najboljši strelec Prve lige NZS. Je bil to vrhunec vaše kariere?
V tej sezoni smo imeli pri Olimpiji zelo dobro, izkušeno ekipo in sam sem samo izkoristil priložnost, ki se mi je ponujala. Že sezono pred tem sem bil zelo visoko na listi strelcev, tako da sem nato le še dodal nekaj treningov, poslušal nekatere nasvete izkušenejših igralcev in na koncu je uspelo.
Lahko bi rekli da ste živa legenda Prve lige NZS, saj ste s 94. zadetki na šestem mestu večne lestvice strelcev. Vam je mogoče kateri od njih ostal v posebaj lepem spominu?
Dal sem veliko odločilnih zadetkov in teh se vedno rad spominjam. Ne bi pa rad nobenega posebaj izpostavljal.
Le petnajst golov vas loči od drugega Klitona Bozga. Ne bi še malo počakali z upokojitvijo?
Ne, menim da so leta naredila svoje in bi bilo to zelo težko. Upam, da bo rekord zrušil kateri od mladih nogometašev, ki prihajajo.
Robert Kurež?
Ja, on ima zeres lepo priložnost in upam da mu bo uspelo.
Vaš strelski izkupiček bi zagotovo bil še boljši, če bi se pogosteje odločali za izvajanje enajstmetrovk. Kako to, da ste le redko prevzeli odgovornost izvajalca enajstmetrovk?
V ekipi so vedno nogometaši določeni za izvajanje kazenskih strelov, navadno pa ta odgovornost pripada starejšim, izkušenejšim igralcem. Sam sem redkeje prišel na vrsto, saj sem se v tistih časih komaj uveljavljal.
Še v letošnji prvoligaški sezoni ste se uspeli vpisati med strelce. Bi po vašem mnenju lahko še vedno igrali pomembno vlogo na prvoligaški sceni?
Iz meseca v mesec je postajalo vedno težje. Videl sem, da nisem več pri močeh za celo tekmo in zato sem se tudi odločil zaključiti nogometno kariero. Začutil sem, da se moram počasi umakniti in ponuditi priložnost mlajšim nogometašev za razvoj. Je pa res, da sem že pred začetkom letošnje sezone razmišljal o zaključki, vendar sem nato želel še enkrat izkusiti najmočnejše slovensko tekmovanje. Mislim, da sem izbral pravi trenutek za slovo.
V jeseni svoje kariere ste se odločili za povratek domov, v Kidričevo. Ste tukaj tudi dejansko načrtovali zaključek vaše športne poti?
Zagotovo, saj sem imel vedno željo končati kariero na mestu, kjer sem jo tudi začel. Lahko rečem da sem zelo vesel, ker so mi tukaj ponudili priložnost in skupaj smo naredili zgodovinski uspeh, ko smo se uvrstili v Prvo ligo NZS.
Lahko v bodoče pričakujemo kakšno poslovilno tekmo?
Zaenkrat nimam še nič v načrtih, bom pa o tem zagotovo razmislil.
Ostajate v nogometu?
Ostajam v nogometu in tudi v nogometnem klubu Aluminij. V kratkem se bomo pogovorili kakšna bo moja vloga, bom pa ostal blizu članskega moštva.
Kakšne spomine boste ohranili na slovensko najmočnejšo ligo?
Zagotovo bom ohranil zelo lepe spomine, konec koncev sem osvojil praktično vse, kar se je osvojiti dalo.
Se slovenski nogomet razvija v pravi smeri?
Po mojem mnenju da, saj vsako leto pridobimo nekaj dobrega. To se v zadnjih sezonah odraža tudi v klubskih uspehih v evropskih tekmovanjih, kar je le dokaz, da je mogoče s poštenim delom tudi v Sloveniji nekaj narediti. Tudi mladi nogometaši so se začeli uveljavljati in mislim da je tako najbolje.
Tekst: NZS
Foto: Sportida.com
