Pred začetkom nove prvoligaške sezone smo pri Nogometni zvezi Slovenije predstavili novosti v povezavi z aktivnostmi, ki jih izvajamo na področju 1. SNL ter klubskega nogometa. Delovanje klubov je namreč ključno za razvoj nogometa in veliko pozornosti ter pomembnosti področju namenja tudi NZS.
Na dogodku, ki je bil namenjen medijem, so generalni sekretar NZS Martin Koželj, vodja tekmovalnega sektorja Renata Podviz Čeferin, vodja klubskega nogometa Marko Čepelnik ter tiskovni predstavnik Matjaž Krajnik, ki je povezoval dogodek, predstavili že izpeljane aktivnosti zveze na področju klubskega nogometa in načrte v povezavi s prihodnjimi leti, ko zveza načrtuje dodaten razvoj segmenta klubskega nogometa. “Pripravili smo načrt aktivnosti, področja, kjer lahko pomagamo in vodimo, vendar še vedno bo največ odvisno od klubov,” je že v uvodu sporočil generalni sekretar Koželj.
Na začetku je bilo predstavljeno delovanje Komisije za profesionalni nogomet ter način delegiranja tekem: “Želimo, da je način delegiranja tekem bolje razumljen, veliko besede pri tem, kdaj se tekme igrajo, imajo predvsem klubi. V večini primerov jim lahko ugodimo, žal pa ne vedno,” je med predstavitvijo delovanja komisije povedal Marko Čepelnik, ki že dobro leto bdi nad razvojem klubskega nogometa v Sloveniji. Ena izmed novosti v novi sezoni je tako možnost zamenjave gostiteljstva tekme, predstavljena pa je bila tudi sprememba pri prejetih rumenih kartonih. Igralci sedaj počivajo po četrtem, osmem, enajstem in štirinajstem rumenem kartonu.
Drugo ključno področje delovanja NZS na področju zagotavljanja optimalnih pogojev za razvoj klubskega nogometa je področje infrastrukture. Prisotni na druženju z mediji so predstavili aktivnosti, ki jih NZS že izvaja. V teku je infrastrukturni projekt Hat-trick 2022-2028, skozi katerega bo v infrastrukturo po Sloveniji vloženih več kot 9 milijonov evrov – dve tretjini iz infrastrukturnih projektov Uefe, tretjina pa iz integralnega proračuna Nogometne zveze. Ob tem je Koželj poudaril, da je NZS “edina panožna zveza, ki vlaga v infrastrukturo, ki na koncu niti ni njena last.” Stadioni so namreč večinoma v lasti občin ali klubov, zato ob vložkih iz infrastrukturnih projektov NZS slednja zahteva tudi sodelovanje občin.
Mediji so se seznanili tudi z infrastrukturnim pravilnikom Nogometne zveze Slovenije, ki je bil sprejel leta 2022, v njem pa je zapisano tudi, da je razsvetljava na stadionih z letošnjo sezono postala obvezen licenčni kriterij za igranje v prvoligaškem tekmovanju. “Prav je, da se postavijo pravila, regulativa, ki postavljajo nekakšne okvirje, obenem pa nas tudi usmerjajo in spodbujajo razvoj,” je ob tej temi še povedal Koželj. “NZS skupaj s klubi konstantno razvija produkt prvoligaškega tekmovanja in v tem delu ni odstopanj, saj razsvetljava predstavlja osnovo, ki je potrebna za kakovosten prenos nogometne tekme na televiziji,” je ob tem dodala Renata Podviz Čeferin.
NZS je predstavila infrastrukturne projekte, ki so v tem času že bili izvedeni – od novega igrišča v Radomljah, kjer je v načrtu stadion, ki bo lahko gostil tekme 1. SNL, do sofinanciranja površine za trening v Domžalah, prenove stadiona v Celju, ogrevanja travne ruše v Murski Soboti ter prenove travnate površine stadiona Ljudski vrt v Mariboru. V sklopu infrastrukturnega projekta so v načrtu še ogrevanje travne ruše v Lendavi, športni park na Grosupljem, dve novi igrišči v Štepanjskem naselju, novi garderobni prostori v Kidričevem in razsvetljava v Ajdovščini.
Predstavniki NZS so na dogodku prvič spregovorili o tretjem pomembnem stebru klubskega nogometa – strategiji za razvoj 1. SNL, ki jo je NZS ustvarila skupaj s predstavniki delovne skupine prvoligaških klubov. Gre za obsežen, natančen in ambiciozen načrt razvoja prvoligaškega tekmovanja do leta 2030, ki ima za najpomembnejši cilj povečanje obiskanosti prvoligaških stadionov. "Klubski nogomet je za nas izjemno pomemben, saj predstavlja okolje, v okviru katerega dnevno trenirajo igralci in se s tem najpomembnejše oblikujejo. Naš cilj je, da klubski nogomet dokončno postavimo ob bok reprezentančnemu kot ključen produkt NZS," je še povedal Koželj, ki poudarja predvsem ključen uspešen športni razvoj mladih igralcev. Pri tej strategiji, ki se je v taki obliki za področje 1. SNL na zvezi lotevajo prvič, so se zgledovali tudi po avstrijski ligi, pri snovanju pa sodelujejo s klubi.
Strategija predvideva tudi sofinanciranje klubov za vzgajanje reprezentantov, NZS je slednjega že uvedla lani, medtem ko letos povečuje znesek s 170.000 na 270.000 evrov. Lani je sredstva prejelo 80 klubov.
Na NZS so tudi pojasnili, da po slovesu dosedanjega direktorja reprezentanc Mirana Pavlina - nekdanji slovenski reprezentant kot športni direktor odhaja k angleškemu prvoligašu Nottingham Forest - iščejo njegovega naslednika, ime bo znano do jeseni.
Tekst: NZS/MaK, STA
Foto: M24
