Sodražica je dobitnica srebrnih kolajn na uradnem prvenstvu NZS v sezoni 1985/86. Na zaključnerm turnirju na Kodeljevem so jo v finalu porazili legendarni Talci. Rezultat je bil 2:0 za Mariborčane, zadela pa sta Gregl in Celinger. Klub je vrsto let nastopal po turnirjih in v ligi Medobčinske nogometne zveze Ljubljane, vmes je bil dvakrat futsal prvoligaš, v zadnjih letih pa je lahko vsem klubom po Sloveniji vzor v delu z mladimi. Če je oče kluba Stanko Hočevar, je njegov sin nedvomno profesor telesne vzgoje Tadej Levstek. Slednji nas je dobesedno zasul z gradivom, ki ga v odmerjenem prostoru ni mogoče objaviti v tej rubriki.

Prve zametke malega nogometa v Sodražici je bilo moč opaziti že pred letom 1970. Prvi, ki so začeli orati nogometno ledino so bili poleg že omenjenega Stanka Hočevarja med drugimi Bojan Zajc, Franc Turk, Peter Urh, Jani Benčina, Frenk Marn in Jani Drobnič, njihov trener pa je bil Lado Vesel. Leta 1972 pa je ekipa prvič uradno registrirana v občinski ligi, ki jo je vrsto let organiziral NK Ribnica. Konec sedemdesetih in v začetku osemdesetih let so pod taktirko trenerja Jožeta Pirnata – Mihleta igrali Andrej Pogorelec, Janez in Stane Čampa, Zvone Janež, Janez Mestek, Brane Šilc, Frenk in Boris Vesel, Jože Lušin, Stane Ilc in Tone Zakrajšek. Fantje so razen po lokalnih turnirjih sodelovali tudi na Dnevnikovih turnirjih v Ljubljani. Tako so pozimi 1983/84 osvojili peto mesto v konkurenci 256.ekip.

Eden glavnih mejnikov je sledil v sezoni 1985/86, ko je Sodražica postala medobčinski prvak. Tako je ekipa nastopila na prvenstvu NZS – dolenjska regija, ki se je odvijalo v Ribnici. Poleg prvaka iz ribniške lige (Sodražica ) so nastopili še prvak Kočevja, Črnomlja in Novega mesta. Sodražica je zmagala in se tako uvrstila na drugo uradno prvenstvo NZS, ki je bilo 22. februarja 1986 v Ljubljani. Po nesrečnem porazu v finalu z 2:0 s takrat nepremagljivimi Talci se je ekipa okitila s srebrnimi odličji. Za Sodražico so takrat nastopili: Dušan Andoljšek, Brane Šilc, Andrej Drobnič, Stane Čampa, Robert Zajc, Marjan Štupica, Stojadin Petkovski, Frenk Vesel, Zvone Janež in Stanko Hočevar.

Tako so mali nogomet dodobra spoznali ostali v regiji in se pridružili tej ekipi. Med njimi so bili Franc  Lesar, Janez Trhlen, Tone Fajdiga, Jani Juvančič, Milan Lušin in Matej Vintar. To so bili igralci, ki so močno zaznamovali mali nogomet tudi na slovenskem nogometnem zemljevidu, ter postavili začetne temelje, ki še sedaj trdno stojijo. Resnično so klub imeli radi, kar priča tudi dejstvo, da so bili vrsto let nerazdružljivi in prava »klapa«, ki je poleg samih športnih imela tudi druge vrednote, saj so kar nekajkrat sami, včasih  tudi s pomočjo rokometne ekipe organizirali vrtne veselice z bogatimi srečelovi. S tem so si namreč pridobili prepotrebna sredstva, ki so bila za nemoteno delovanje kluba nujno potrebna. Da je temu res tako so dokazali, ko so kmalu v svoje vrste zvabili nove obraze, ki so imeli veliko željo po igranju v dresu Sodražice. Ob izteku osemdesetih let so se pridružili klubu Frenk Tanko, Andrej Zajc, Mitja Oražem, Boris Matelič, Primož Pajk in (takrat 15-letni) Tadej Levstek.Tudi nova generacija je obetala in 24. oktobra 1992 zmagala v medobčinski ligi Ribnice v kombinaciji s starejšimi igralci. Samo leto dni kasneje je nastopila na zaključnem tekmovanju MNZ Ljubljane. Fantje so si nastop zapomnIli predvsem po tem, da je bila njihova tekmica tiste čase nepremagljiva ljubljanska ekipa KMN Vuko, ki je maja 1992 dobila tudi mednarodni TV turnir v belgijskem Genku.

Sodražica je več  let sodelovala na sicer neuradnem tekmovanju za pokal občinskih prvakov (POP) Slovenije. Od 26. do 28. avgusta 1994 je nastopila v Dolenji vasi na prireditvi »50 ur nogometa«, ki je štela za Guinessovo knjigo rekordov. V tem obodobju so se v klubu pojavljali vedno bolj mladi in novi obrazi, ki so bili željni dokazovanja in igranja za ta klub. Tako so v prišli v klub  Jani Čampa, Bojan Lavrič, Marko Košir, Marko Matelič, Tomaž Mihelič, Miha Poje, Primož Debevec, Matjaž Krže in Alen Fugina. Tudi ta val mladih fantov je dokazal, da imajo v tem (o)kraju zopet novo izjemno generacijo. Nadarjenost je potrdila zlasti v sezoni 1999/2000, ko so nekateri našteti igralci v istem letu osvojili naslov prvaka v zimski ligi Cerknice, kakor tudi v ribniški medobčinski ligi. Marca 2002 so v Sodražici ustanovili še eno ekipo, ki je nosila ime po pokrovitelju prve ekipe, sponzor je bil Mitja Rus. Tudi ta ekipa je dokazala, da je mogoče s pravo »klapo« in pripadnostjo napraviti na rekreativnem nivoju zelo veliko, če diha ekipa kot ena celota. Tako se je tudi temu novemu moštvu spisala krajša zgodovina, 31. oktobra 2005 pa je prejelo pokal za osvojitev MLMN Ribnica. Vzporedno pa je prva ekipa še naprej dosegala lepe rezultate tako v MLMN Ribnica in zimski ligi Cerknica. Mladi igralci so počasi (do)zoreli in vedno bolj kazali željo po nekaj več, kot le igranju na občinskem nivoju. Tako se je leta 1999/2000 prvič pokazala možnost priključitve v drugi slovenski ligi zahod. Ekipa je nosila ime KMN Ribnica, pokroviteljici pa sta bili občini Ribnica in Sodažica. Tam je že v naslednji sezoni osvojila zelo dobro peto mesto. To je obetalo, da se ekipa še dodatno okrepi. Igralci so se kalili in nabirali potrebne izkušnje v 2.SLMN - zahod tudi v sezonah 2001/2002, 2002/2003 in 2003/2004. V sezoni 2004/2005 pa je zelo veliko naših igralcev nastopilo v 2. SFL - zahod za Mi&Co Extrem, katerega pokrovitelj in vodja je bil Boštjan Mihelič. Igralci so plod dobrih iger kronali z naslovom prvaka, kar jim je prineslo prvič nastop med najboljšo elito slovenskega futsala. V sezoni 2005/2006 je prvič nastopilo v 1.SFL pod novim imenom Extrem Sodražica, ki ga nosi še danes.

Da so v športu resnično vzponi in padci je ekipa zelo hitro spoznala, saj je takoj izpadla iz prve lige. Med elito pa se je vrnila že po enem letu. Prvoligaški status pa je tudi tokrat obdržala samo eno sezono (2007/08). Zadnji del sezone so v klubu izkoristili za uvajanje mladih igralcev, kar se je bogato obrestovalo. Prav ti fantje, ki so pravi mali nogomet šele začeli spoznavati, so osvojili naslov državnega prvaka v kategoriji U-17. Ta naslov je dal vsem vetra, ki je zapihal v pravo smer, ki jo še sedaj držijo in jadrajo s čedalje več jadralci na krovu.

Če preskočimo nekaj let, so Sodražani letos imenitno pripravili zaključni turnir najboljše četverice za naslov državnega prvaka v kategoriji U-21. V tekmovalnem delu so v polfinalu klonili proti Dobovcu, ki je drugič zaporedoma osvojil naslov v tej kategoriji. Sodražani so osvojili bronaste kolajne. Predsednik kluba je Boštjan Mihelič, tehnični vodja Jože Zidar, trenerji pa Tadej Levstek (U-15), ki je tudi strokovni koordinator ekip, ter Jani Čampa (U-13), Dare Mihelič (U-18) in Stanko Hočevar (U-21).

Tekst: Stane Damiš
Foto: Fotomontaža iz knjige 25 let malega nogometa v Sloveniji (1984-2009)