Mariborčani so z uvrstitvijo v šestnajstino finala Uefa Evropske lige dosegli enega največjih uspehov v slovenskem klubskem nogometu. Doslej se namreč še ni primerilo, da bi se kateri od slovenskih klubov prebil do izločilnih bojev na mednarodni sceni. Dogodku primerne so bile tudi izjave glavnih akterjev, ki so se prepustili močnim emocijam.

Po končanem obračunu z angleškim Wiganom je Ljudski vrt eksplodiral. Navijači so si dali duška, nakopičena čustva so vrela tudi iz src glavnih junakov, ki so se od intenzivnega, a še kako uspešnega, jesenskega dela sezone, poslovili z zgodovinko zmago, prav na rojstni dan kluba. »Težko je zbrati besede, saj smo dosegli nekaj, kar si največji optimisti niso mogli predstavljati,« je čudovito izrazil pomen napredovanja trener Ante Šimundža in v nadaljevanju pohvalil svoje izbrance. »Uspelo nam je. Z našo trmo, željo in ambicioznostjo, ki jo tako rad poudarjam. Fantje so pokazali, kako se bori za barve kluba in podeliti jim moram en velik poklon.« Mož, na katerega je vezana velika večina najpomembnejših klubskih mejnikov Maribora, pa ni pozabil pohvaliti niti zmagovalcev skupine D, Rubina iz Kazana, ki je športno oddelal svojo naligo v Belgiji. »Nismo bili odvisni sami od sebe, ampak Rubin je le dokazal svojo resnost in veličino.«

Eden izmed junakov obračuna je bil Željko Filipovič, ki je dobro predstavo kronal s fenomenalnim, odločilnim udarcem z razdalje. »Ponudila se je priložnost, udaril sem po golu in zadel,« kratko in jedernato reprezentant Slovenije, ki je priznal kakovost tudi nasprotniku. »Nekaj tekem sem že odigral v evropskih pokalih, ampak bolj agresivne ekipe od Wigana iz prvega polčasa, še nisem srečal. Vedeli smo, da v tem tempu ne bodo zdržali vseh devetdeset minut, nam pa je na srečo nekaj pomagala tudi izključitev.« Postavni vezist Maribora se je ob tem spomnil tudi na zadnje minute tekme, ki so bile še bolj nervozne, kot običajno. »Okrog 88. minute me je začela malce grabiti panika, saj smo izvedeli za rezultat s tekme med Zultejem in Rubinom. Sicer sem bil celotno tekmo izjemno skoncentriran. Zelo sem zadovoljen, da smo napredovali.« Še bolj na trnih pa je zadnje trenutke zagotovo pospremil Filipovićev kolega v zvezni vrsti vijoličastih Aleš Mertelj, ki je moral v 74. minuti zapustiti igro zaradi drugega rumenega kartona. » Takšno živčnost sem doživel pred kratkim, ko se mi je rodila hčerka. Čustva so priplavala na plan, priča smo novemu zgodovinskemu uspehu, ki ga bo težko ponavljati. Ampak mi si želimo to presegati. Naš klub je ob podpori tako zvestih navijačev tega tudi sposoben.«

Tretja zaporedna evropska sezona in napredovanje med 32 najboljših klubov Uefa Evropske lige pa nista prišla do živega športnemu direktorju Zlatku Zahoviču, ki ostaja na trdnih tleh. “Bolj kot finančna injekcija je tukaj pomemben ugled, koeficient, prestiž, ne samo Maribora, ampak celotnega slovenskega nogometa. Zdaj moramo biti previdni, brez nekih emocij, nadaljevati moramo načrtno delo, sploh kar se financ tiče. Tveganja se ob denarju prehitro pojavijo. Delati moramo naprej, igralci namesto dve uri po tri ure, mi ne samo 24 ur na dan, pač pa 25,” v zaključku predstavi bistvouspešnega dela prvi kadrovnik najtrofejnejšega slovenskega kluba, ki bo z nestrpnostjo pospremil ponedeljkov ples kroglic, ko bo znan naslednji nasprotnik Maribora.

Tekst: MKo
Foto: Ekipa